Skoči na vsebino

Raz

Rumeni jak
  • Število vsebin

    69
  • Pristopni dan

  • Zadnji obisk

Sloves v skupnosti

20 Fant od fare

Več o članu Raz

  • Stopnja
    ravnokar sir je.

Nedavni obiski profila

89 ogledov profila
  1. Meni so isto cmoki (in njoki) za razliko od npr. testenin/krompirja/riža blazno nasitni, vedno pojem kot glavno jed al prilogo samo relativno majhno količino, pol me pa vsaj za naslednjo uro čisto zapahnejo, čez par ur pa spet lačen. Tisti kratek občutek totalne sitosti, ki zlo hitro mine, ker nisi zmazal neke res konkretne porcije, sam tak kratkoročen učinek majo te pocaste, močnate jedi. Lahk bi se usedel res sestradan za mizo, pa ne bi nikoli mogel 8+ cmokov pojest (poznam take jedce), veliko porcijo testenin al pa mesa + riža/krompirja pa komot.
  2. Pazi, da te ne bo uporabnik Andrejus obtožil anti-amerikanske sovražnosti
  3. Doom 2 (drugače se mi v primeru starih serij, kjer so nadaljevanja izšla v kratkih razmakih in s skoraj identično grafiko in načinom igranja, zdi smiselno, da se v temi nalima vse špile sočasno, npr. Doom 1 in 2, Magic Carpet 1 in 2, Heretic & Hexen, prvi C&C in prvi Red Alert etc.).
  4. Se pridružujem - če hočem malo gledat nekoga, ki obvlada meni ljub MP špil (oz. tistega, ki ga trenutno igram; ni nujno da je ful popularen oz. e-sports material), ponavadi pogledam kake highlighte oz. kompilacije na Youtubu. Sploh bolj zajebantske stvari, ne neke Pr0leetskillz420blaz3IT kompilacije z nadležno glasno muziko. Tistih 10-20 minut YT videa za na stranišče al pa kratek ogled pred spanjem mi je ravno prav dolgo, poleg tega s konkretnim editanjem pustijo notri bolj zabavne in zanimive dele, sploh če ima tip, ki igra, nekaj karizme. Twitch streamov se nikoli nisem mogel navadit, tako v živo kot VOD-ov po koncu streama, ker so mi enostavno večurni posnetki ful predolgi in se vmes včasih nič ne dogaja, pa konstantni zvočni efekti ob donacijah, branje večinoma prizadetih in neizvirnih meme-tastic komentarjev na nivoju edgy 16-letnikov itd. Prav ena taka generacijska razlika je očitno, ne poznam gamerjev oz. folka nad 30, ki bi ure in ure užival v gledanju gameplaya na Twitchu...
  5. Kaj pa Void Bastards? Precej dobre ocene, hud grafični slog, naj bi bilo nekaj med immersion simom in roguelite FPSjem, pred kratkim je izšla tudi za konzole. Sicer je verjetno bolj budžetna/indie produkcija, tudi zgodbe in setting backstorya naj ne bi bilo kaj dosti. Sem že mislil večkrat povprašat, če je kdo od vas igral, ker mi zgleda zelo zanimivo.
  6. Malo brezveze je, da se Bioshocke vlači v to debato, ker dejansko gre za FPS-je s samo ščepcem immersive sim mehanik (pa še to bolj enka in dvojka, Infinite je čisti shooter s površinskimi, kvazi-filozofskimi šundrastimi premori). Sicer se res napajajo pri SS, Deus Exih in podobnem v smislu poudarka na zgodbi, likih in vzdušju (bolj kot je tipično za čiste shooterje), audio logih, počasnejšem tempu v primeravi s tipičnimi gung-ho FPS akcijadami, dual-wieldanju pušk in posebnih moči, hackanju varnostnih naprav, pasivnih perkih ipd., gre pa ipak v osnovi za drug žanr. Za ljubitelje immersive simov so popreproščeno razočaranje, če pa jih vzameš bolj kot 'počasnejše', v vzdušje in hud setting usmerjene FPS-je s samo pridihom in lahkotnimi elementi prvih, pa so zame kul špili. Oziroma sem bolj ventilator prvih dveh delov in sem se za to pripravljen tepst s Ćamirjem in Amnesio, Infinite pa je iskreno res ful precenjen in ima ogromno problemov z gameplayem, pacingom in prepričljivostjo tako okolja kot samih mehanik - gladko eden najbolj overrrated 'Metacritic 90+' špilov, in to rečem kot fen serije.
  7. Blood Shadow Warrior Redneck Rampage
  8. Sem nedavno prvič igral Human Revolution (Director's Cut verzijo) in mi je bil (ko je ravno Sadhu omenjal, kako je bil malo razočaran nad mankom odprtih mest na koncu) sam zaključek špila (tista arktična baza, Panchea) zelo anti-klimaktičen. Pričakoval sem nek res hud finale z zajebanimi, do zob oboroženimi in opremljenimi kibernetskimi nasprotniki, kompleksen level dizajn itd., dobil pa eno bazo, polno praznih hodnikov, po katerih lutajo neki smešno ne-nevarni kao-kibernetski-zombiji, ki niso niti strašljivi, niti noben omembe vreden izziv. Navalijo nate v ravni črti, postreliš ali s stun gunom onesposobiš jih z lahkoto, celotna lokacija je ful prazna in ne preveč navdahnjeno oblikovana (NPCjev za pogovor je za vzorec, trgovcev ni), res se mi je zdelo, kot da jim je na koncu malo zmanjkalo domišljije in so zelo polovičarsko skušali uturit noter nek zombie level, ki pa totalno ni srhljiv in vzdušen. Sicer skupaj vzeto še vedno ful dober špil, ki se je kar dobro postaral, pa soundtrack je res odličen. Meni je tale melanholična muzika v Jensenovem stanovanju najljubša:
×
×
  • Ustvari novo...