Skoči na vsebino

Raz

Rumeni jak
  • Število vsebin

    75
  • Pristopni dan

  • Zadnji obisk

Sloves v skupnosti

23 Fant od fare

Več o članu Raz

Nedavni obiski profila

97 ogledov profila
  1. Raz

    Summer viber igrice

    California games Tropico serija Just Cause serija Tudi GTAji (Vice City, San Andreas, GTA 5)
  2. Raz

    Summer viber igrice

    Bulletstorm mi pade na pamet - verjetno zarad okolja, ker se cel špil dogaja na tropskem planetu, ki je bil pred katastrofo počitniška destinacija (zapuščeni hoteli in resorti, slapovi, plaže, džungla, sonce, pesek itd.). Pa dejansko sem ga igral nekaj let nazaj sredi poletja v najhujši vročini. Iz podobnega razloga Crysis 1 in Far Cry 3. Poleg Unchartedov tudi vsi Tomb Raiderji pašejo v ta letni čas, isto razni Indiana Jones špili. Pač avanturizem, eksotične destinacije, cheesy starodavne prerokbe in legende etc.
  3. Raz

    [multi] DOOM

    Bom še tle objavil, ker je post verjetno predolg za Trenutno Igram temo:
  4. Končno sem se lotil Doom Eternala in čeprav mi po treh odigranih levelih kar dogaja ter je combat pričakovano razturaški, me nekaj stvari res moti in mi je zaenkrat celokupno slabši od prejšnjega dela. Večja barvitost in 'fantazijskost' stopenj in celotnega grafičnega sloga, vključno z UIjem, niti ni tako moteča, mi je pa precej neumestno, da Doomguy pobira orožja, opremo in razne nove sposobnosti v obliki barvitih, v okolju lebdečih ikonic, kot v kakem Serious Samu ali 2D NES/avtomatni arkadici izpred 30 let. Saj ne, da je bil DOOM 2016 super realističen, je pa bilo kul, kako si vsako novo orožje ali opremo pobral s tal oz. izpulil iz rok mrtvega, okrvavljenega soldata, ali izruval motorko iz razpolovljenega nesrečneža. Bolj resen, mračen, okrvavljen in zlovešč ton iz prejšnjega dela Doomu in slaboritnosti glavnega junaka precej bolj pritiče, imo. Največji neumnosti sta 1UP ekstra življenja (Zakaj? Se da to izklopit?) in velikanski zeleni vprašaji (ne na karti temveč v samem levelu), ki označujejo, da se za temi vrati ali ono rešetko nahaja skrivnost Tudi nivoji, sploh baza na Marsu, so v prejšnjem delu dajali vtis take pristne, prepričljive, mračno-zlovešče lokacije, za katero si predstavljaš, da je normalno funkcionirala kot celota, preden jo je zajela invazija neznanih peklenskih bitij. V Eternalu dajejo leveli (vsaj ti trije, ki sem jih preigral do sedaj) precej bolj nepovezan, 'video-gamey' občutek, kot umetni poligoni, polni nevidnih zidov in arkadnih platformerskih sekvenc in preprek. Najbolj pa me iritira občutek, da je premikanje in plezanje na trenutke precej bolj leseno in broken kot v Doom 2016. V slednjem je bilo vse super gladko in krasno animirano, prijemanje za police in plezanje med skakanjem je res funkcioniralo idealno, praktično povsod si se lahko povzpel, nikamor se nisi zatikal med igranjem itd. V Eternalu se mi zdi, da sta collision detection oz. collision boxi precej v kurcu - ves čas imam občutek, da se Doomguy med strafanjem in skakanjem zatika v neke nevidne zidove in hitboxe v okolju. Če npr. skušaš skočit ali splezat nekam in med držanjem gumba za smer zadeneš ob nek zid/steber/drugo večjo površino v okolju, se igralčev lik opazno 'drgne' in zatika v collision box te površine, kar daje občutek nezloščenega, rahlo broken map dizajna, česar od takega big-budget AAA špila ne bi pričakoval. Res mi je nenavadno, da je to šlo neopazno oz. nespolirano skozi Q&A playtesting, ker ne pomnim prvoosebnega špila, kjer bi bil ta collision z okolico tako opazno hroščat. Da ne bom samo kritiziral - zaenkrat mi je super game dizajn odločitev, da moraš ves čas menjavat orožja in uporabljat glory kille/motorko/flame belch/granate, da vzdržuješ strelivo, oklep in zdravje na pravem nivoju. To je sicer zmotilo dosti hudokurčnih gaymerjev, ki so si očitno želeli bolj enostavnega pobijaškega sprehoda z enim ali dvema najljubšima orožjema, meni pa res odgovarja, ker igralca prisili, da se nauči koordinirano uporabljat ves svoj arzenal.
  5. Sem mislil napisat nekaj podobnega, pa tale post kar lepo povzame to, kar tudi mene moti v zadnjih letih. Sploh ta agresivna, vsiljiva oz. enostransko s strani USA vsiljena ideološka polarizacija, plehek, slabo podučen in dvoličen twitter aktivizem in virtue-signaling, reduciranje kompleksnih družbenih vprašanj in problemov na kratko, agresivno, če-nisi-100%-z-nami-si-proti-nam obmetavanje z verbalnim drekom na družabnih omrežjih itd. Šli smo od tega, da smo bli sicer pod konkretnim, a bolj splošnim in (relativno) benignim kulturnim vplivom dominantne anglo-ameriške (pop)kulture v minulih desetletjih (glasba, filmi, TV serije, igrice, moda itd.) do tega, da nam ena globoko ideološko razklana in vedno bolj zagrenjeno polarizirana celina, ki se zna v naslednjih desetletjih medsebojno raztrgat na kose, prek medijev na silo izvaža ta strupen kulturni konflikt in pričakuje, da so vsi njihovi problemi 100% tudi naši problemi, in da se mora vsak Evropejec, pa tudi če sicer razume problematiko in ma neka lastna, večplastna prepričanja, do vsakega vprašanja brezkompromisno opredelit in strogo postavit na eno ali drugo virtualno črto.
  6. Si probal drug download region? Sicer po mojih izkušnjah to ne nardi razlike (Mislim, da mam Avstrijo/Madžarsko izbrano)
  7. Meni so isto cmoki (in njoki) za razliko od npr. testenin/krompirja/riža blazno nasitni, vedno pojem kot glavno jed al prilogo samo relativno majhno količino, pol me pa vsaj za naslednjo uro čisto zapahnejo, čez par ur pa spet lačen. Tisti kratek občutek totalne sitosti, ki zlo hitro mine, ker nisi zmazal neke res konkretne porcije, sam tak kratkoročen učinek majo te pocaste, močnate jedi. Lahk bi se usedel res sestradan za mizo, pa ne bi nikoli mogel 8+ cmokov pojest (poznam take jedce), veliko porcijo testenin al pa mesa + riža/krompirja pa komot.
  8. Pazi, da te ne bo uporabnik Andrejus obtožil anti-amerikanske sovražnosti
  9. Doom 2 (drugače se mi v primeru starih serij, kjer so nadaljevanja izšla v kratkih razmakih in s skoraj identično grafiko in načinom igranja, zdi smiselno, da se v temi nalima vse špile sočasno, npr. Doom 1 in 2, Magic Carpet 1 in 2, Heretic & Hexen, prvi C&C in prvi Red Alert etc.).
  10. Se pridružujem - če hočem malo gledat nekoga, ki obvlada meni ljub MP špil (oz. tistega, ki ga trenutno igram; ni nujno da je ful popularen oz. e-sports material), ponavadi pogledam kake highlighte oz. kompilacije na Youtubu. Sploh bolj zajebantske stvari, ne neke Pr0leetskillz420blaz3IT kompilacije z nadležno glasno muziko. Tistih 10-20 minut YT videa za na stranišče al pa kratek ogled pred spanjem mi je ravno prav dolgo, poleg tega s konkretnim editanjem pustijo notri bolj zabavne in zanimive dele, sploh če ima tip, ki igra, nekaj karizme. Twitch streamov se nikoli nisem mogel navadit, tako v živo kot VOD-ov po koncu streama, ker so mi enostavno večurni posnetki ful predolgi in se vmes včasih nič ne dogaja, pa konstantni zvočni efekti ob donacijah, branje večinoma prizadetih in neizvirnih meme-tastic komentarjev na nivoju edgy 16-letnikov itd. Prav ena taka generacijska razlika je očitno, ne poznam gamerjev oz. folka nad 30, ki bi ure in ure užival v gledanju gameplaya na Twitchu...
  11. Kaj pa Void Bastards? Precej dobre ocene, hud grafični slog, naj bi bilo nekaj med immersion simom in roguelite FPSjem, pred kratkim je izšla tudi za konzole. Sicer je verjetno bolj budžetna/indie produkcija, tudi zgodbe in setting backstorya naj ne bi bilo kaj dosti. Sem že mislil večkrat povprašat, če je kdo od vas igral, ker mi zgleda zelo zanimivo.
  12. Malo brezveze je, da se Bioshocke vlači v to debato, ker dejansko gre za FPS-je s samo ščepcem immersive sim mehanik (pa še to bolj enka in dvojka, Infinite je čisti shooter s površinskimi, kvazi-filozofskimi šundrastimi premori). Sicer se res napajajo pri SS, Deus Exih in podobnem v smislu poudarka na zgodbi, likih in vzdušju (bolj kot je tipično za čiste shooterje), audio logih, počasnejšem tempu v primeravi s tipičnimi gung-ho FPS akcijadami, dual-wieldanju pušk in posebnih moči, hackanju varnostnih naprav, pasivnih perkih ipd., gre pa ipak v osnovi za drug žanr. Za ljubitelje immersive simov so popreproščeno razočaranje, če pa jih vzameš bolj kot 'počasnejše', v vzdušje in hud setting usmerjene FPS-je s samo pridihom in lahkotnimi elementi prvih, pa so zame kul špili. Oziroma sem bolj ventilator prvih dveh delov in sem se za to pripravljen tepst s Ćamirjem in Amnesio, Infinite pa je iskreno res ful precenjen in ima ogromno problemov z gameplayem, pacingom in prepričljivostjo tako okolja kot samih mehanik - gladko eden najbolj overrrated 'Metacritic 90+' špilov, in to rečem kot fen serije.
×
×
  • Ustvari novo...