Skoči na vsebino

Trenutno igram [01/2021]


Priporočeni prispevki

Skor 18 ur sem rabil, da sem prvič odlomil bossa (imam na sumu, da ni zares zadnji) in pogledal creditse, pa mam filing, da 3/4 špile še niti videl nisem, pol stvari se je šel odprlo zdaj :D Poleg contenta valda tudi obvezni bolj zajeban mode.

Vleče pa ko industrijski sesalc, prov ko umreš in te samo v gatah fukne na čisti začetek greš "sam pogledat kaj so ena orožja na izbiro" in 30 minut kasnej si nekje sredi špile in obračaš orožja, prebiraš mutacije in švicaš z zalogo cellov in rare blueprintom v žepu. In evo ti ura 3 v jutro.

 

deadcells.png.3a8bb72f4d1f04726de1a1d2f67ccae3.png

Povezava do prispevka

The evil within 2

9/10

EW2-C2-00023.jpg

 

Wau. Preigral igro v enem dnevu (15 ur). Enostavno se je nisem naveličal do konca. Glede na prejšnjo igro so improvali praktično vse aspekte igre. Zgodba in VA je fenomenalen. Vzdušje tudi všečno. Nekoliko je scavenginga, ki ti olajša igranje igre, ampak je opcionalno. Je pa večino side-questov dejansko na nivoju main story linea, tako da sem praktično vse naredil.

 

Zakaj igri nisem dal 10 je zato, ker je console port, ki bi lahko bil boljši. Večkrat ti hoče igra vzeti kontrolo stran od miške. Razne dodatne komande tudi niso najbolj dodelane. Igro sem preigral na Survival/auto-aim off. Igra ni bila pretežka, vendar mislim, da mi višja težavnost za prvi playthrough ne bi bila tako všeč. Priporočam uporabo miške in tipkovnice. V igri je ves čas zelo pomembna amunicija, tako da se sovragov lotevaš nekoliko bolj taktično. Stealth je tudi opcija, ki v tej igri ni posiljena.

 

Kar se tiče same kvalitete raznih umetnin in okolja v tej igri lahko rečem da je na zelo visokem nivoju. Ker je console port se včasih pojavljajo frame-dropi, okolica pa ni visoko detaljna, ampak to zaradi temačnosti okolja  in 3rd person viewa ponavadi ne opaziš.

Še en razlog, da igri ne morem dati ocene 10 je v tem, da bi v igri bolj užival če bi bila bolj grozna. Ker sem tekom življenja razvil visoko toleranco na horror v multimediji, bi si želel kaj več. Outlast 1 mi je bila bolj grozna.

 

Ta igra je definitivno ena TOP, ki so izšle v 2017. Zaradi zgodbe, pa priporočam, da prvo preigrate prvi del.

  • Račka +1 3
Povezava do prispevka

budget switch trojček

 

Transistor (1,29€ na eshopu)

 

Zdaj sem dovolj daleč, da sem ugotovil, da sem igrico igral popolnoma narobe. Jebiga, ni moj žanr, igra pa tudi predvideva, da v štartu štekaš koncept. Komaj opcijske test sobe so mi nakazale, da res nimam pojma (no, delno tudi to, da sem med določenimi fajti scal kri). V osnovi gre bolj za turn based rpg z opcijo malce active combata, jaz sem pa sprva igral čisto guns blazing in gledal na "turn" komando kot nek weakling cheat. Kakorkoli, ni mi bad, če kaj, je po teh cca 4ih urah čist miceno monotono, ampak tudi ne ful. Mogoče mi manjka kanček več neigralne ekspozicije, za dodatno dinamiko. Še vedno lep in zanimiv špil).

 

Octahedron: Transfixed Edition (1,12€ na eshopu)

 

Tega sem komaj zares štartal ampak fak no, to je moj tip igrice. Carska minimalistična pixel prezentacija z dovolj izvirnimi platformerskimi prijemi, da že samo igralnost drži svoje, skupaj z elektro soundtrackom, ki drajva tako pixle kot igralca, pa ustvari transcendenten miks zvoka in slike. Biser.

 

12 is Better Than 6 (0,90€ na eshopu)

 

Hja, budget Hotline Miami is budget. Črnobela ročno risana western interpretacija top down instakill shooterja je lesena, počasna, omejena, nezanimiva in slabo spisana. Bom verjetno še malce vztrajal, da dam proper šanso, samo nimam visokih upov.

uredilo bitje Slinch
Povezava do prispevka
Vučko3 reče pred 13 urami:

Jap, sam se vedno morm letet skozi pimwheele in po moznosti me kak skeleton vseka. Fun times

Men so katakombe pa tomb of giants res uno endgame lokacija ker mi je vse tok duhamorno pa tecno noter. Ko te pa se uni wheelskeletorji zajahajo si pa tak zmagu. Sam je pa eno super orozje noter in s kovacem lahko zrihtas da si po kake pol ure spila res OP za 3/4 spila naprej

Povezava do prispevka

Hello neighbour

2/10

hello-neighbor-ed.jpg&client=amp-blogsid

 

Igra v kateri moraš ugotovit kaj se dogaja s tem sosedom, ki je nekoga zaklenil v klet. Zelo zanimiv koncept, vizualno relativno všečen, ampak za igrat je pa groza. Kontrole so tako slabe in neponovljive, da uniči celo igro. Včasih zagrabi, včasih ne, ker pa moreš bežat pred sosedom, pa to pomeni, da pač zgubiš.

 

Vse interakcije z okoljem so neverjetno zbuggane, AI je obupen, vidi te na random čez stene (ne sliši, ker stojiš pri miru). Skratka totalen polom na nivoju Cyberpunka. Igra izgleda zabavna v trailerjih in gameplayih na youtubu, drugače je pa polom. Avoid at all cost. Ni vredna 5 €.

Povezava do prispevka

MaDrungu se vidi da je uspešen poslovnež s polno glavo las, ljubitelj kvalitetnega vina in lepih žensk ter v postelji bolj iznajdljiv kot McGuyver. 

 

Vrhunskim igricam (Evil Within 2) daje vrhunske ocene, indy sranje upravičeno kurca.

 

Dobrodošel v elitnem klubu pravih moških:mafija:

  • Račka +1 1
  • Za crknit smešno +1 1
Povezava do prispevka

Vem, da obstaja un rek "Kdor je brez greha naj prvi vrže kamen v Mefista." in sem se bunili nad težavnostjo Sekira, sam ti res polagam na dušo, da se ne pslužuješ takih prijemov in raje igraš -the way it's meant to be played-. Težavnost res pridoda ogromno tem igram.

uredilo bitje KE RIT
Povezava do prispevka

Mja sej se že od štarta teh iger prepričujem v to, ampak vedno nato odneham. Nisem tak tip igralca. Ne prenesem iger kjer izgubiš svoj inventory ko umreš in isto ne prenesem podobnih prijemov tukaj. Recimo se ful noro počutim, ko sem zaklal vse side mobe, da sem postal močnejši. Nato pa vse izgubim. To mi je pač nekaj kar mi prinese zelo veliko slabe volje, ki je niti približno ne more nazaj prinesti to da sem ubil bossa po dolgem trudu. Nesorazmerno je, torej pri meni v seštevku pomeni slabo izkušnjo. Boljše da bi Esmeraldo gledu na repeat.

 

Zdaj kolikor se poznam to pomeni, da pač nikoli ne bom igral Dark souls iger. Ali pa vsaj dobim kanček te izkušnje s tem, da dodam bonfire pred vsakega bossa, pa bom pomirjen.

 

To lastnost sem opazil pri sebi že večkrat, zato pač ne morem posploševati, da če je ostalim kul, da bo meni tudi. Smo si različni. Meni je to torture tudi po zmagi nad bossom (da ne omenim, da te po bossu tudi lahko kaj ubije, torej bi za vsak korak moral pred tem pogledati youtube video, kar čisto uniči gaming izkušnjo).

 

Pol pa po določenem času pač nehaš side mobe ubijat, ker nimaš časa, pol ko pa bossa ubiješ pa nimaš teh pointov, čeprav si jih že večkrat pred tem vse poklal. Meni je to bad design.

uredilo bitje MaDrung
  • Groot, ki sir je 1
Povezava do prispevka

@Vučko3Ma ja no. Načeloma postanejo tejle runi easy, šele ko jih daš dovolj krat skozi in točno veš kako in kaj. Na začetku je pa pač točno taka oblika sufferinga, kot ga opisuje MaDrung. Pa da ne govorimo, kako nekatere bonfire skrijejo malodane pod kolut sira. Sens fortress bonfire je pure gold recimo. :D

uredilo bitje KE RIT
Povezava do prispevka
MaDrung reče pred 1 uro:

Pobi, a obstaja dark souls mod, ki bi dodal bonfire pred vsakim bossom?

Namreč večkrat sem že začel Dark Souls igre, pa ne prenesem da ves progress do bosa zgubim za vsako bedarijo.

 

Strah pred smrtjo / s tem povezana napetost je integralni del vseh souls naslovov in je eden od glavnih elementov, ki delajo to serijo tako dobro. Tako kot randomiziran loot v Diablotu ali malo municije v Resident Evilih. Tako da ali to sprejmeš kot integralni del game dizajna Soulsov ali pa pač ne igraš, žal. 

 

Pa mislim da je šel tukaj celoten "souslike" žanr v to smer. Ti bo kak bolj hardcore poznavalec tipa @Gatsu mogoče znal bolje svetovati.

  • Račka +1 1
Povezava do prispevka

aha, jasno. Žal mi ta zadeva ne potegne toliko. Veliko imam raje polno save-ov, pa krajše scene ki so zahtevne, brez bildanja karakterja. Pač fair-fight scenariji, brez izgube, če pač ne performaš. Recimo MGR: Revengeance mi je bil top. Sm ponavlju fighte ko fukjen, ampak ko sem končal je bil pa rush zadovoljstva. Nisem se rabil ukvarjat kok bo naslednji fight težji, ker nisem kakih side-mobov ubil v tem runu.

uredilo bitje MaDrung
Povezava do prispevka

ma veš kaj je, Soulsborne naslovi ful igrajo na okolico, v kateri se špil dogaja. Ogromno, res ogromno stavijo na atmosfero, ki jo dela okolica. Ki pa je skoraj vedno oppresive ko svinja, težka, zafukana, vsi te hočejo ubit, vsi so napol nori, res uno fucking hostile :D  In potem te to, da ob smrti izgubiš ves EXP, še dodatno napsihira in naredi vse skupaj še bolj nevarno in neprijetno na potenco. Zato je to "integralni" del igrice - ojača atmosfero, ki jo hočejo doseči avtorji.

  • Račka +1 1
Povezava do prispevka

Glih medtem ko sm igral nekaj drugega, sem o tem študiral, potem pa vidim tvoj komentar.

Mi je dosti bolj sedaj jasno, kaj Souls like igra sploh je. Prej sem mislil, da gre zgolj za zelo težko igro, sedaj pa vidim, da je žanr, ki določenim ljudem piha na dušo.

 

Še vedno pa stoji moje vprašanje, katera bi bila souls like igra, ki ima čim več save pointov. Mislim, da b om enkrat zbral ves kisik v eni točki, in se lotil projekta moje prve souls like igre in ne bom odnehal dokler nisem mrtev v jarku ali z jajci v ogromnem gobcu zadnjega sovraga.

  • Za crknit smešno +1 1
Povezava do prispevka

+111 na Dark Souls 3. Je najbolj streamlinan in najbolj beginner-friendly, hkrati pa ni zgodbovno povezan s prejšnjimi deli (dejansko nobeden Souls del ni povezan v smislu neke linearne narative, razen določen lore / fan favorite NPC-ji se ponavljajo).

 

Izogni se Sekirota ko hudič križa, dokler se ne ufuraš, ker je ravno to, kar ti nočeš od špila. Težak in neizprosen, ko z glavo v živo skalo. Kakšen je to nasvet @Vučko3 FFS :rofl:  

  • Za crknit smešno +1 1
Povezava do prispevka

IMO je Revengeance precej težji špil in bolj skill heavy kot karkoli od From Software, je pa res, da še nisem igral Sekiro. Samo v Soul igrah si lahko želva, grindaš statse, pace v fajtih je fuul počasneji kot Platinum igrice, sovražniki in bossi imajo tko očitne semaforje, da lahko v parih fajtih naštudiraš kaj se gre in keri frejmi so safe, se opremiš plati primerno in potem cheezaš. Sam iz tvojih postov sem dobil tak vibe, da maš dost močno in precej binarno mnenje pri špilah, soulsi so pa take sorte igre, ko ne znaš s prstom pokazat na nek izoliran hud element, prav subtilno in počasi ti zlezejo pod kožo, da sploh veš ne kaj se je zgodilo in zakaj si naročil pižamo "sad and oppressive games make me happy".

Povezava do prispevka
Galko reče pred 29 minutami:

+111 na Dark Souls 3. Je najbolj streamlinan in najbolj beginner-friendly, hkrati pa ni zgodbovno povezan s prejšnjimi deli (dejansko nobeden Souls del ni povezan v smislu neke linearne narative, razen določen lore / fan favorite NPC-ji se ponavljajo).

 

Izogni se Sekirota ko hudič križa, dokler se ne ufuraš, ker je ravno to, kar ti nočeš od špila. Težak in neizprosen, ko z glavo v živo skalo. Kakšen je to nasvet @Vučko3 FFS :rofl:  

Kaj za vraga pa si ti kadil, da si upaš kaj takega rečt?

Povezava do prispevka

Fromsoftware zgodbe so zame recimo preveč.

Neki realmi, bogovi, dimenzije... Prov tisto, ko mi še lo YT explained filmckih ni pol pizde jasno.

Je pa res, da je men top zgodba recimo v Double Dragon 1987, ko ti bjondiko ukradejo in moraš vse prefukat, da jo rešiš.

Povezava do prispevka
Galko reče pred 2 urama:

Strah pred smrtjo / s tem povezana napetost je integralni del vseh souls naslovov in je eden od glavnih elementov, ki delajo to serijo tako dobro.

Tole. Brez tega bi bila na polno manj intenzivna izkušnja. Lahko samo slavim.

  

MaDrung reče pred 58 minutami:

Evo, jebite se. Sekirota bom.

Sožalje lol. Pri DS igrah vsaj lahko level upaš.

 

Also, faking suličarji na Anor Londo strehi naj si jebejo mtke. :D

uredilo bitje KE RIT
Povezava do prispevka

Danasnji izkupicek. Padli Firesage, Centipede (posran fajt) in jebeni Gravelord Nito. Dan je bil lep.

 

@Galko @MaDrung ds1 je tezji od trojke kar se tice lokalne bande, trojka ma tezje bosse. Sekiro je cisto drugi spil, meni lazji kot oba dark soulsa. Ocitno ritmicno bojevanje gre skozi pri meni, bolj kot prevec opcij apgrejdov in nacinov igranja.

 

dejstvo, da si prepuscen temu kar imas in znas, pa v akcijo, poenostavi celotno izkusnjo, nekak izpade bolj osebna. Bolj v faco. 

 

kakorkoli, sam še čakam ps5, pa grem na Bloodborne.

Povezava do prispevka
Gost
Tema je zaprta za nadaljnje odgovore.
  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...