Za koji k ima narod še vedno tak odnos do ljudi s posebnimi potrebami? Oz. invalidov? A so mrbit untermensch al smo še vedno leta 19xx? Ravno zaradi tovrstne miselnosti je veliko invalidov zagrenjenih, se počutijo manjvredne in se do "živih" (kakor nekateri izmed njih nazivajo nas "zdrave") obnašajo zadržano.
Moj stric je invalid (paraplegik) od rojstva in ima sjebano psiho ter lajf ravno zaradi te miselnosti. Cel lajf so mu mati inu ata govorili pust to, ti ne morš, si boš kej naredu, ne znaš, in podobna sranja. A v bistvu model čist lepo živi na svojem že od svojega 20. leta. Sam na žalost se noče lotiti ničesar, kar ni primoran, ker pač mu nikoli ni bilo treba, ker pač ne zmore ips.
Poznam veliko njegovih prijateljev, znancev, ki imajo to nesrečo in mnogi izmed njih so podobno fckdup, zapiti, zadrogirani, a še več je takšnih, ki dosegajo več kot cel kup bukovine na rodni grudi.
Večkrat v mladosti sem bil z njimi na morju, kampih ipd., in kolk ene volje in energije dajejo mnogi izmed njih, a folku se še vedno "smilijo".
Celo OŠ so me ljudje, ki so me poznali in poznali mojega strica spraševali kaj je narobe z njim? FAKING NČ, sam cel kup kekcov je naokol, ki ne vedo kako bi reagirali do invalidov. To je blo v 80ih in očitno je stanje še vedno podobno...