Aktivist Vanč

Priznam pa, da imam konkretno negativen odnos do vere in zato pač tako razmišljam. Nimam pa negativnega odnosa do normalnih vernikov, ki ne hodijo v ekstreme in ne težijo drugim.

Za ziher si obesi pentagram in venec iz česna okrog vrata Pa počakaj na znanstvene dokaze preden se spreobrneš na podlagi besed.

Predlagam, da vsak pripelje 10 ljudi po svoji izbiri in jih en neodvisni vpraša ali jim je lepše biti živ ali mrtev. Mogoče me mrliči vseeno prepričajo, da jim je bolj kul na drugem svetu. Vnaprej ne bom sodil, ker še nisem govoril s kakim, da bi mi pošeral izkušnje s prve roke.

Spet smo zašli v Zaraf vode...

Tukaj pa se strinjam z DaCapotom. Za mene je vse drugo pač lovljenje nekih biljk in upanja, ki je zgolj tolažba. Bom pa kot ke_kit med privimi, ki bom priznal zmoto, če kdaj dobim kake dokaze za nasprotno (kar močno dvomim). Trudil se bom čim lepše živeti na tem planetu in v tem življenju. Kaj bo kanseje me boli kurac in sploh nikoli ne razmišljam o tem.

Brezpogojan disciplina, da se naučiš ubogat in nimaš vedno filinga, da lahko delaš nekaj po svoje. Ne rabi bit vojska, lahko je katerakoli institucija, ki to dela. Ne vem, če obstaja katera, ki pomaga odvisnikom od česarkoli in bi bila nekaj full demokratična, da bi lahko tam delali stvari po svoje.

Vzpostavi pa se po moje nek red, ki ga drugače nisi deležen (ali pa veliko ljudi ne). Jaz realno poznam zelo malo ljudi, ki bi jim bilo žal časa, ko so bili v vojski. Veliko več jih je veselih, da so skozi dali to izkušnjo, leprav sprava seveda redko kateri rad gre tja, ko mine pa je večino blo pozitivno.

Psihiatra nisem mislil v smislu kot ga ti omenjaš, ampak v smislu zdravljenja odvisnosti v programu za alkoholike v okviru psihiatričnih bolnišnic. Ko da skozi ta program, pa vkljjučitev psihologov in ostalih. Center za duševno zdravje odraslih je tudi brezplačen in tam ima vse omenjene na razpolago (psihologe, psihiatre, delovne terapevte, socailne delavce,...).

Saj razumem kaj hočeš povedati. Vem, da so mnogim pomagali (kot nekaterim tudi škodovali). Jaz pač mislim, da je najbolje, da se obrne na psihiatre (ne psihologe), najprej tja na zdavljenje, potem po končani tej poti pa psihologi. Ti povem, da odlično delujejo tudi centri za duševno zdravje odraslih v okviru zdravstvenih domov. Imajo psihologe, ki hodijo tudi na dom, delovne terapevte, ki ti pomagajo pri aktivnostih/zaposlitvi/prekvalifikaciji/iskanju interesov,... socialne delavce, ki ti pomagajo urediti birokratske zadeve, psihiatre, ki so v podporo s farmakološkimi sredstvi, če so potrebna. Skratka celostno obravnavo takih ljudi. Vem osebno, ker sem v enem obdobju koristil in so bli vsi fantastični. Moraš pa se za vse sam odločit seveda.

A samo vera je povezana z zdravimi načeli? Človek, ki ni veren, ne morem imeti visoke morale in načel? Zakaj bi za to moral biti veren? Ponavadi glih tisti, ki pridigajo o tem, sami ne živijo po teh načelih.

Isti mumbo jumbo kot alkoholizem, samo nekoliko manj neprijeten za oklico. Opij za ljudstvo. Isto pobeg pred relanostjo.

Ne, to ni niti podobno tej logiki. Zakaj bi se vsi ubili, če imamo smisel. A ne moreš imeti smisla v življenju brez alkohola, drog ali religije al kaj bi rad povedal? Bodi "odvisen" od lajfa samega. Ne pa od teh neksistencno nepomembnih zadev.

Religioznen fanatik je isto ogabno kot alkoholik. Če že beži od realnosti, naj vsaj konkretno. Naj gre next level in zamenja alko za kaki krek al nekaj. Tisti moment se bo imel še lepše kot na alkoholu in skrajšal si bo muke, da ne bo leta in leta rabil trpet v takem življenju.

Če misli, da je na dnu, se pošteno moti. Čaka ga še dosti večje dno, pred samim koncem.

Zagnusit se mora sam sebi tako kot se gnusi okolici, ko je pijan. Ko bo poteptan do podna od lasnega gnusa, se bo mogoče spremenil. Ne zaveda se še dovolj kako je ogaben vsem (razen sebi), ko je v takem stanju. Ko je v takem stanju, ne bi želel biti v krogu 100m okrog njega, ne pa mu pomagat od blizu.