Skoči na vsebino

berghaus

Šerif
  • Število vsebin

    825
  • Dan prve porumenitve

  • Dnevne zmage

    7

berghaus je zmagal 21. aprila 2023

Bitje berghaus je imelo največ lajkane vsebine!

Sloves med gmajno

1 488 Jezus

Več o članu berghaus

  • Butast stavek
    pedozidarski prostofil

Nedavni špegarji

Skupaj vzeto 2 686 vohunjenj
  1. berghaus

    Samsvoj mojster

    https://www.lidl.si/p/mini-kompresor/p10032998
  2. @Douchebag kontaktiraj direktno preko Amarant, dvigneš v njihovi trgovini v Trzinu, ali prejmeš po pošti: https://www.amarant.si/eko-paradiznik-san-marzano Torej, kdo pravi da je še prezgodaj za novo sezono? Hec, paradižnikarji, paprikarji in ostali sladokusti za naše tapočasne rastline so že konkretno v akciji, če hočemo aprila ali maja v zemljo ruknit močne sadike. Jaz sem letos močno oklestil paradižnikove sorte, prisegam na Sungold F1 in moj lastni solatni/sendvični/snack paradižnik. Vlagamo ne (še), niti ne delamo zimničnih omak, glede na količlino, ki jo pridelam na svojem ubornem koščku zemlje počopamo sadeže malkone sproti. Za norce na paradižnik je 15 rastlin premalo. Paradižnikom so se v tej setvi pridružile paprike, obvezen član v gredah, so takisto huronski počasneleži in, kot že omenjeno v prejšnji objavi, Habanada, Kayen in Reaper čiliji. Ti zadnji na prigovarjanje znancev in komšiluka. With a twist, vzgojil bom močne sadike, potem pa jih folk dobi domov in naj si jih gojijo na balkonih in terasah. Manjko placa je jebena stvar. Plus obrodijo sredi viška sezone in nimam takrat časa furat dispečenje in logistiko. Zdaj ni druge kot čakati na kalitev, predvsem Sungolda, ker so semena že v tretjem letu starosti. Solata.....ja vem, pun kurac jo imate na teh straneh, zgolj drobižek potrpljenja še s tem manjšim updejtom. Takole izgleda med zadnjim obiranjem, predno preostanek konča na kompostu: Za konkreten kosilček: In še enkrat dokaz dvomljivcem, sadilni lonček s primernim miksom je več kot dovolj za celoten življenski ciklus solate za obiranje: Lepo je videti še neizrabljen del substrata. Načeloma bi lahko pustil še eno obraščanje, a določene rastline že kažejo željo po cvetenju, poleg tega je v pogonu že novi batch: Evo, dovolj solate! Opravičilo z moje strani. Ta drugi del komot preskočite, če vas zanima zgolj vrtninski del. Dotaknil se bom namreč še "cvetličnega". Sobno rastlinje. Omenil sem že, da pri nekaterih rastlinah prehajam na semi hidroponiko z pon-om kot substrat, gre za mineralno osnovo v samozalivalnih posodah. Vse skupaj je precej testno, ne zgolj z mojega vidika, ampak tudi iz vidika vrst, ki jih dajem vanj. Večinoma je stvar že dodobra preizkušena na tropskem rastlinju, precej manj, ali skoraj nič pa na klasični slovenski sobni izbiri rastlinja. Kar pomeni, da bo verjetno veliko failov. Govorim o vijolicah, zvončkih in podobno: Žal več slikovnega materiala ne bo, forumska omejitev. Ima kdo kakšno pametno rešitev za šeranje fotk in potem objavo na forumu?
  3. Nekaj se dobi, cene šopajo od 600€/m3 dalje, neobdelai plohi, dodaj še prevoz. Mogoče pobrskaš po bolhi.... https://www.bolha.com/sadike-semena/semena-maxifort-f1-podlaga-cepljenje-pardiznika-oglas-9010598
  4. @PuskA, žal po vrtnarskem bumu v času korone so šle vse cene, ki se vsaj približno začnejo z "vrt" u maloro. Cena lesa je pri nas še vedno na višini buma izpred dveh let in našim prodajalcem niti na pamet ne pade, da bi jih spustili na neko normalno raven. Drugače so pa moje grede iz macesna, ki se ga ne zaščiti preveč, ker naredi sivo patino. Jaz sem ga premazal zgolj z meni se zdi tikovim oljem? Niti ne vem točno, a tudi to ne bi bilo potrebno. So pa plohi debelin 4 cm. Vse ostalo kar ti bodo ponujali, največ smreko (samo bejž stran) ima precej krajšo življenjsko dobo. Mene je takrat prišel kubik macesna 350 evrov, zdaj je čuka. Ma ni šans. Pa rabim še vsaj tri grede.
  5. @PuskA Itak da bo ratal, samo da seme ni staro potem ni pene. Jaz sem se nategnil ravno v teh dneh, posejal rundo rjave solate (amerikanka), niti eno seme ni vzklilo. Pogledam na listič, polnjeno leta 2020. Kupil dva tedna nazaj. Vrgel včeraj vse skupaj v smeče. Krompir pri nas je bil lani crap, 50% napram letu prej. Pralo ga je ko norca, kar je ubilo tudi nezaščiteni paradižnik in predčasno v plesen vrglo kumarice. Vse ostalo pa je bujalo kot še nikoli, tudi paprike, kar mi je pokazalo, da v normalnih sezonah zalivam premalo. Paprik smo imeli pol skrinje. Če sem moral predlani krompir zalivati skoraj vsak dan (imeli izredno sušo), lani zalivanja ni bilo sploh, parkrat so lonci sedeli celo v poplavljenem. Za letos je bil plan da od čilijev vržem notri habanado in kajenskega, dodal bom še reaperja, ker so mi ga naročili kolikor ga lahko vzgojim. Kar je zanimivo, lani sem imel na začetku problem kam z njim, ker so se ga vsi bali, proti koncu sezone sem moral iz njega trgati in razpošiljati na pol posušene plode. Na koncu sem ga potalal cca 10 kozarcev, nisem še videl grma, ki bi tako bogato obrodil. Vsako vejo moraš podpreti, drugače jo zlomi. Upam, da bo s habanado podobno. Jeba s čiliji je zgolj dolgotrajna rast, tu se mi zdi gojenje v loncih top varianta. Če res naletiš na neke ponovitve deževnih obdobij lanskega leta samo hitro tistih nekaj loncev šibneš pod streho. Jaz jih nisem, pa so rasli kot utrgani.
  6. Da zadevo potegnemo iz naftalina, glede na to, da se bliža štart sejalne sezone. Za tiste, ki sejejo čebulo se je že tako ali tako okoli novega leta. Za nekatere od nas se niti prejšnja ni končala, o tem malce kasneje. Ša ma? Kaj bomo letos metali v zemljo? Že imate kakšne plane? Klasika? Sam osebno nekih drastičnih sprememb ne bom delal, v začetku februarja se lotim paradižnikov, paprik, stebelne zelene, žametnice in čilijev, te zadeve so za umreti počasne kar se klitja in sadik tiče, če jih hočem v začetku maja preseliti na vrt. Mogoče se mi letos zljubi nameniti polovico grede za korenje, mrzim redčenje, bom videl če bo žena primaknila kakšno roko za pomoč. Vse ostalo bo bolj ali manj klasika, špinača, solata, redkvice, ohrovt in blitva v štart sezone, ostalo v medsejanje. Spomladi se bova začela loviti s krtom, ki mi med gredami dela dar mar. Naročene imam sekance za ponovno nasutje med gredami, tastari so samo še v sledeh, večina se jih je skompostirala v čudovito zemljo. Grede so pripravljene, po običajnem planu sem jih pred zimo konkretno dofilal z domačim kompostom in zamulčil s slamo (fotka v enem od novemberskih javljanj malce višje). Ostaja mi cca 5 samokolnic 100% pripravljenega v zadnjem prekatu, v ostalih cca 2 kubika, ki se pripravljata za letošnjo jesen in sezono 2025. Založen. Letošnjo zimsko sezono sem, kar se vrtnarjenja tiče, kar malce zapostavljal. Precej sem se preusmeril v rožnati del okrasitve bajte, nekaj stvari opremil z lučmi, veliko je bilo in še bo repottinga, predvsem zaradi menjav substratov. Zbirka trenutno šteje nekaj preko 80 loncev: Kljub vsemu sem čisto zadovoljen z zimsko bero, zadnje paradižnike sem pobral kmalu po novem letu ter sčistil in razkužil večji šotor, za pripravo na spomladanske sadike. Prostor bo seveda glavna cokla, letos bom podvojil število sadik žametnic, iz 40 na 80. Manjši šotor trenutno gosti 24 sadik solate: To je tretja runda solate, tadruga gre počasi h koncu: Za cca dvakrat bo še obrati, potem bo pa že nova runda v akciji. Herbalno polico sem končno opremil s samozalivalnimi lonci, because pozabljivost/lenoba: Nobeno izumljanje tople vode, Amazon, lonci so tako poceni, da bi to moral že zdavnaj storiti. Imam naročenih novih 18 komadov. V njih klasika, najbolj potrošne stvari, peteršilj, bazilika..... Police so bolj ali manj zasedene: Folk me gnete za sadike sobnih rastlin, tako da redno delam rezančke, največ Pothosa in Iresine, sploh kopalniškemu Gold Pothosu se mudi nimam pojma kam: ....naslednji mesec me čaka sekanje prve Monstere. Pri sobnih rastlinah prehajam iz zemlje na pon, mineralni substrat. Valda, zaradi vsega tega se tokrat mikrozelenjave nisem niti pipnil. Ni ne časa niti prostora. Recimo toliko zaenkrat.
  7. @Flamingo Žaganja imam dovolj iz svoje delavnice Suho listje je le ena izmed ogljikovih sestavin in je muss zaradi že vzpostavljene biološke aktivnosti, + vmes je ogromno strohnelega lesa. Načeloma delam vroči kompost iz množice surovin, ogljikov del je naprimer suho listje, slama, žaganje, rezan papir, mulčen karton, prazne rolice toaletnega papirja, katere mi zbirajo na več koncih. Odlično kompostno sredstvo in "posodica" za sadike........ ....vse skupaj gre potem direkt v gredice. Dušičnih surovin je pa itak vedno v izobilju. Naš krtek je zdaj zlezel v globino, spremljam ga zadnji teden in ni več aktiven v površinskih rovih, tako da se bova ponovno seznanila na pomlad
  8. Hrana za prave moške je rekel.....kje so svinjska rebrca?? Hec. Fino ste to zeleno pognojili. Paprike so delale noro dolgo, pač topla moka jesen, žametnice so se razbohotile na polno preko gred........ .....kar pomeni, da je bilo po pobiranju iz gred žnj materiala za mulčenje, glede na vse zelenilo cca pol kubika zmulčenega materaiala za v kompost. Vrt je zimsko pripravljen, vse grede na debelo nafilane s kompostom in zamulčene s slamo ter mrežno pokrite, because mački..... Čaka me še odprava zelenega zmaja v gozd po suho listje, vsako leto ga naberem cca 5x 200 lit sodov, tega potem v novi sezoni uporabljam mulčenega za ogljikov del vzpostavljanja vročega kompostiranja. S kompostom sem založen na pune role hamre, glede na deževno poletje in količino travnega odkosa sem ubil kosilnico, za drugo leto rabim novo. Ostaja mi cca kubik zrelega komposta za naslednjo jesen in cca 2 kubika skoraj zrelega za jesen 2025. Zasedene imam 4 bokse od petih. Imam problem z obiskovalci v vrtu. Problem mačk imam rešen, se je pa letos v vrt navabil krt, ali dva, pojma nimam. Načeloma nimam kakšnih zamer proti njim, so le koristne živali kljub glavni prehrani v deževnikih, grede so varovane s talnimi mrežami, tako da tu ni blema. Je pa problem vmesni prostor, poti. Dokler je delal površinske prehode/tunele me ni pretirano motilo, zdaj pa je začel s krtinami in to takimi da ubi bože. Plus dela destrukcijo v cvetličnem pasu. Eliminirati ali ne, to je zdaj vprašanje. Ergo, zaključek zunanje vrtnarije, že pred časom selitev v notranjega. Razen rožnatega dela se, kot sem že poflodral forum, udejstvujem solatno in, kot vsako leto, tudi paradižnikarstvo (in nekaj ostale, vedno prisotne bižuterije, bazilika, peteršilj)..... Pač dve stvari, ki jih najbolj cenimo v teh mrzlih mesecih. Ker je moje motoviljenje po bajti, tleh, mizah, itd, z zemljo in ostalimi artefakti, ki spadajo v sajenje in presajanje, postalo tesno in weird, sem fasal od moje familije darile in sicer dodaten prostor in končno sejalno mizo..... Precej lažje je zdaj vse skupaj. Predvsem bolj urejeno, vse na enem mestu. Kmalu, v mesecu januarju, začnem s sajenjem čilijev, letos sta na vrsti kajenski in habanada (semena so že doma), bolj uporabna zadeva od reaperja, ki sem ga potalal v 99,9%, posušil in zmlel zgolj cca dva pladenjčka, še to si sine dozira v svojo hrano s konico zobotrebca. V začetku februarja sejem paradižnike, letos zgolj mojo vrsto in Sungold, nekaj semen še imam, verjetno bom donaročil. Toliko si ga bodo za tokrat, se updejtamo verjetno nekje v novem letu, zdaj bo bolj obdobje ukvarjanja z rožami in ostalimi okrasnimi rastlinami (preko 60 loncev), kar pa toforumsko občinstvo verjetno baš malo briga. Ajva.
  9. berghaus

    Huawei

    Daš gor Gspace pa mirna bosna.
  10. Solatka pozimi? Ni problema. 24. september 14. oktober
  11. Ergo, furamo v zadnji del avgusta, v vročinskem valu se počasi pripravljamo na jesensko obdobje. Če verjameš. V tej vročini se mi kaj več kot zaliti vrt ne da Kljub vsem vremenskim debilizmom je letošnja podoba vrta vsaj meni najbolj všečna do zdaj. Velika sprememba napram prejšnjim letom je bilo sosajenje zelenjave in cvetja. Če je bil prej vrt bolj ali manj zelen, je zdaj mavričen in žuželčno poplavljen. Paša za oči. V 6tistem deževno poplavnem obdobju so na kompletnem našem koncu nastradali zunanji paradižniki, krompir in kumare. Zdesetkano od plesni, imamo pa nekateri srečo, imamo nekaj strešne površine, ali celo rastlinjake, tam paradižniki uspevajo obilno: Tukaj močno strimano/razredčeno zelenje, gostota šavja preprečuje zračnost, s tem precej zmanjšamo možnost pojava plesni (krompirjeva plesen je umor za paradižnike). Tudi tisti pod napuščem so naloženi do konca, rastline so dosegle streho in se gnetejo pod napušč, vse so determinantne sorte. Obira se pojma nimam katera runda solate, rdeče in moje lastne zelene. Letos sem precej bolj kapričozno vršil rotacijo rund z namenom precej krajših pavz med novimi cropi: Manjko prostora v gredah rešujem s sajenjem v gajbice, ki so se izkazale naravnost odlično. Solata je drugače sajena medvrstno rotacijsko, ne oziram se na dobri-slabi sosedi, raste identično odlično dobesedno kjerkoli: Zaseda tudi delček cvetličnega pasu, kjer sem požel grm mete in na to mesto vsadil svojo zeleno solato: Verjetno se bodo zopet pojavila vprašanja (vsaj na Facebooku se), kaj so ti beli obroči.....cvetlični pas je brez zaščite proti polžem (brez električnega pastirja) in če sem lani javljal, da imamo poplavo njih, je letos invazija, pogrom, odfuk. Ti obroči so protipolžja zaščita, poceni fora, katero sem testiral lani in se je izkazalal odlično. Zraven vidite pelargonije, ki ponavadi niso ravno na polžjem meniju, tokrat jih desetkajo ko keks. Vse kar ni zaščiteno, sončnice, fižil, rože.... V gredah ni problema. Na začetku sezone sem zamenjal baterije v pastirjih, to je to. So pa žice po teh parih letih že oksidirane, tako da jih spomladi drugo leto refrešam, wd40+žična krtačka. Ostali del vrta buja na polno, ne bi našteval kaj vse, nima pomena, vsak si goji tisto, kar najbolj rabi/obožuje. Malce slikovnega materiala: Spodnja greda pobrana rdeča pesa in zasajen ohrovt, pak choi ter blitva. Vseeno bi izpostavil par zadevic. Iresine. Moj ponos. Čudovita je, nimam kaj reči. Nikoli nisem bil nek pristaš rož, ampak ta rastlina me je popolnoma fascinirala: Žal ji dela fotka veliko krivico, v živo je resnično impozantna s svojo barvo. Za drugo leto imam načrt da kompleten vrt obdan z njo. Čiliji. Milijon njih. Ne vem kam z njimi, obiram, nosim sodelavcem, sosedom....: Reaper je bil sramežljiv na začetku, zdaj je plodov toliko, da mi lomi veje, tukaj že parkrat obrana: Druga rastlina je loaded s plodovi, še zelenimi, tik pred zorenjem. Z riperjem je križ, ker se ga vsi bojijo, trije so ga celo probali, z večino smo še prijatelji. Kljub opozorilom smo imeli en, recimo nesrečen, slučaj. Sodelavkin mož je bil malce preveč pogumen in ga je ugriznil raw, pa hvala bogu potem izpljunil. Kot mi je razložila so imeli cca eno uro agonije, s tem da je šla ona totalno v panic mode in sta se potem spičila na polno. Ga več ne ponujam naokoli, uspel je super, bosta šli pa obe rastlini potem na kompost. Za drugo leto si bom naročil uporabne čilije, ker s tem nimaš početi kaj pametnega. Šlo je zgolj za to ali ga uspem vzgojiti ali ne, izkazalo se je, da je čudovito lep grm, ful simpl za vzgojo, noben bav bav. Mi gre pa na jetra da moram stalno pse ganjat stran, da mi ne šavsnejo v kak plod. Kaj je še ostalo.......aja, žametke! Top šit zadeva za v vrt. En boljših nasvetov Youtube vrtičkarjev. Z eno opombo. Nobeden ni omenjal, da je pametno obrezovati žametke. In to redno. Če te skrbi za prostor na gredah. Ker potem to rata takole: Pa spravi potem kaj v tako gredo. Ampak je lepo in polno čebel, tako da ne bom pipal. In definitivno ponovim naslednje leto. Kompostniki so pripravljeni, oziroma tako kompost za to jesen, kot kompost za naslednje leto, ki še zori. Vmes se pripravlja sveži: V šotoru me čakajo sadike pora, ta vikend zasejem novo rundo solate, zatem sledi povzetek sezone in priprava na gojenje v sobnem vrtu, kjer trenutno gojitveni šotori in luči počivajo. Sledi še dilema ali vrtne grede zamulčiti za zimo, ali jo zeleno gnojiti? Zunanji rastlinjak bo po lanskem receptu fasal zimsko zelenjavo. Če ne bomo ravno fasali kakšne sibirije. Over and out.
  12. @Flamingo Niti ne vem kaj naj rečem, si že sam povedal, loterija. Tokrat, oziroma raje rečem zaenkrat, z ogromno sreče. 400 metrov pod nami je celi pas zličkalo vso drevje in daljnovode, bili dolgo časa brez elektrike, hiapi so naslednji dan popravljalu strehe..... Od sončnic so mi ostale tri, ki sem jih še pravočasno močno podprl, ostale je zlomilo ko šibice. Toča je bila zgolj lešnikasta, tako da večje škode ni bilo. Ampak veter, adijo pamet, groza me je ko začne škripati ostrešje Krompir je za letos fail. Odvisno kako gledaš, z napol praznega kozarca bi rekel fail, iz napol polnega pa še dobro kar je bilo, glede na vreme. Letos točno polovica manj od lani, 20 kg, vendar glede na predčasnost pobiranja, zelenja ni bilo praktično nič več, še dokaj lep, bolj droben, ampak odlični za pečenje. Takole je izgledal teden dni pred pobiranjem in cca 3 tedne predčasno: Na dan pobiranja ni bilo zelenega nič več. In glede na vso napovedano vreme sem ga raje pobral, kot da začne gniti. Zunanji paradižniki (5 rastlin), kako so to preživeli mi ni jasno, sosedom so šli čisto vsi v maloror. Pri meni so plodovi ogromni, vendar v razmerju 3:1 med dobri in za v kompost. Vsemu ostalemu pa očitno to izredno namočeno "poletje" ful ustreza. Vse divja, vsega je preveč, ajd, mogoče bi lahko bilo več kumaric, pa se glede na plesen niti tu nimam kaj pritoževati. Ostalih paradižnikov nimamo časa sproti dol pobirati, solate je na kupe, paprik bo toliko, da sem moral dodatno podpreti rastline, drugače bi jih enostavno polomilo, skrinja je do vrha polna, pa je še precej sezone pred vrati. Izredno presenečenje so fižol, rdeča pesa ter žametke. Tem se blede. Od nekje se mi je zasadila bučka in zdaj prevzema primat na vzhodnem delu vrta. Nimam pojma iz kje je prišlo seme (kompost?). Bučk ne sadim, ker so prostorsko požrtne, a nezanimive za naše gospodinjstvo. Tiste dve na leto kupimo. Paradižniki v rastlinjaku so se razpasli tako na široko, da nisem imel več vstopa, niti zalivati nisem več mogel. Strimal sem jih na polno: Polni, sproti pobiramo. Čiliji....nimam pojma kam bomo z njimi: Tega je miljon, tudi reaper se je lepo navesil: Moja se je odločila, da bo delala pesto, naj ji naberem baziliko. Ni bila najbolj vesela, ko sem jo pripeljal kar v karjoli. Letos sem jo prvič obrezoval, tako da imaš na koncu grm in iz petih rastlin ima tega zdaj poln falus. Edina še takšna omembe vredna zadeva je obisk krta, ki je našel pot v moj vrt in mi zdaj veselo prekopava vmesne poti. V grede zaenkrat ne more, ker je mreža spodaj, vseeno bom v pm poslal naših 5 mačk, ki ležijo in spijo med temi krtinami. Sej načeloma dečko poskrbi za množico škodljivcev v zemlji, na žalost pa se masti tudi z deževniki. Raje bi videl da si najde kakšen drug prostor V šotoru pripravljene sadike pora, ohrovta, blitve, pak choija, pese, solate, repe (ki zopet klije izredno uborno, slabo seme?) in verjetno sem še kaj pozabil. Toliko zaenkrat.
  13. Očitno bomo lahko kar zaključili s to sezono.....
  14. Človek bi po vseh teh bedarijah z vremenom v zadnjih tednih sklepal, da je vrt bolj podoben rastlinski klavnici, pa moram reči, da je vsaj moja lokacija do sedaj imela gromozansko srečo. Ko gledaš posnetke hiš brez streh, razfukane avtomobile, pritličja pod vodo in cela pobočja podrtih dreves je nekaj podrtih sončnic, razfukan fižol in trta čista patetika. Zatorej naj bo današnji "blog" bolj posvečen drugim stvarem. V tem primeru presajanju. Zadnjič sem omenil, da obstaja pri ljudeh želja po samopridelavi recimo solate, a je problem prostor. Ki to sploh ni. Vemo da obstajajo balkoni, male terasice, okenske police, a vseeno nekateri pogojujejo njivo ali gredo za uspešno pridelavo. Konkretno moja sodelavka, ki v nasprotju s svojim preteklim prepričanjem zdaj na svojem micanem balkončku goji paradižnike in solato. Ter zaseda police z začimbami (bazilika, peteršilj). Cenovno je takšno početje smešno poceni, v biti zajema nekaj zemljine, semena in gajbice za zelenjavo, katere se mečejo v enormnih količinah v smeti. Solata je bullet prof za pridelavo, ne vzame ogromno časa in se vzdržuje, razen občasnega zalivanja, sama od sebe. V bistvu plevel, če se mene vpraša. Je hitro rastoča (razen v času od klitja do sadike), kar pomeni, da se obtrguje tedensko. Gajbice so standardnih dimenzij 50x30 cm, kar pomeni, da v kvadratni meter položite 6 komadov. To je over the head količina za 4 člansko družino, ki obožuje solato. V vsaki od njih so 3-4 glave in v primetime ni variante, da jo skonzumirate vso. Enostavno jo je preveč. Zaradi tega se dela časovna rotacija. Sem jo že opisoval, zgolj na kratko, ne sejemo, ko porabimo staro. Ker bomo čakali mesec dni na nove sadike. Takoj ko se da v zemljo sadike, se v kak odrezan tetrapak ali kakšno drugo posodico zaseje nova. Ta se bo v roku dveh tednov spikirala v večje lončke, ali, kot počnem jaz, v rolice toaletnega papirja. Vse bo jasno na fotkah spodaj. Po približno mesecu dni bodo zrele za svoje zadnje presajanje, v gajbice, lonce, ali na vrt. V tem času vi veselo pobirate letino od prejšnje saditve. Jaz nikoli ne pridelujem glav solate! Naj pojasnim. Solata ima to fino svojstvo, da se obrašča. Iz nje potrgaš zunanje liste, ti se v roku tedna dni nadomestijo z novimi. Ta ciklus obtrgavanja se ponovi cca 5x, potem solati dojadi in gre v cvet. Pomeni, da je svoje odslužila. Če pridelujete solato za glavo, potem v vsej njeni rasti nimate nič. Na koncu odrežete glavo, imate naenkrat na voljo prevelike količine in ponavadi gredo za šenk. Ali v smeti. Zaradi tega jaz solato obrtgujem, tudi če gre za glavaste sorte. Kul. Smo na stopnji, ko je naša prejšnja sarža odslužila svoje in je čas za zasaditev novih, zdaj že konkretnih sadik. Torej staro zemljo iz gajbic vržemo stran? Lol, ne. To zemljo bomo imeli celo sezono. Iz nje počupamo stare solate, korenine dobro otresemo in večji del lasastih koreninic vračamo v zemljo. To bo odličen organski material in čudovit drenažni material. Nekako takole izgleda zemlja "po uporabi". Polna drobnih koreninic prejšnje solate, v bistvu pade iz gajbice skoraj kot kocka. Vse skupaj vržemo v neko pripravno posodo, ker malce se bo treba poigrati z njo: Igranje ni nič drugega kot razbitje večjih kosov, nekaj, kar vam bodo otroci z veseljem naredili v minutki. Če jih hočete vpleti v to, vsaj meni, prijetno opravilo. Na tej točki je pomembno še nekaj. V tej zemlji smo imeli rastline, ki za svojo rast potrebujejo določene surovine. In te so deloma izčrpane. Ta zemlja sicer ni popolnoma osiromašena, vseeno hočemo za naslednje sadike optimalne pogoje. Dodamo pest gnojila v briketih. Lahko je konjski, lahko kravji, jaz uporabljam kurjega. 10 kilski žakelj košta tri kave. In ga imate za life time. Na gajbico je dovolj pest. Kurjega preferiram zaradi tega, ker je najbolj bogat z dušikom, ki je osnova za listno zelenje. To kar solata je. In je popolnoma organski! Še ena stvar nam manjka......kompost. Ne rabi se veliko, zgolj nadomesti se tista količina, ki je šla stran z odstranitvijo stare solate in kompostiranjem organske vsebine med samo rastjo (vidno kot posedanje zemljine). Na koncu bo naša gajbica napoljena kot je bila prvič. Količinsko in nutristično, čeprav bo v njej 90% "stare" zemlje. Sadike: Po mesecu dni so te že precej željne večjega, bolj udobnega prostora. Jaz svoje sadike pikiram v rolice toaletnega papirja, ki imajo to dobro lastnost, da so organskega izvora in lepljene z organskimi, škrobnimi lepili, razpadajo izredno hitro in so poslastica skoraj vsem zemeljskim bitjim, še posebaj deževnikom. Po domače, kompostira se fantastično. Sadike v rolicah po mesecu dni izgledajo takole: Nekatere praktično že popolnoma razgrajene. Gajbice..... Tu zopet lahko zaposlite vašega nadobudneža, ki je s škarjami precej bolj spreten in bo takšno zadevico "oblekel" en dva tri: Takšno kartonsko oblačenje je nuja, ker svojih balkonov nočete na polno zamazati z zemljo, jaz enostavno v taki obliki fliknem gajbice ven, pri tistih, ki se gredo takšno pridelavo v bivalnih prostorih pa zahteva majčkeno več umetelnosti, zaščite, ravno zaradi preprečevanja umazanije. Navsezadnje bo treba tole zalivati in odtekajoča voda pomešana s prstjo ni baš lepo videti. Nekateri upoirabijo folijo, vreče, vendar takrat previdno z prezalivanjem, stoječa voda v zemlji zgnije korenine. Šopamo dalje. Dno pokrijemo do željene višine. Sadimo lahko z obsipavanjem: Ali pa gajbico napolnimo do vrha, z lopatko naredimo luknjo in vanjo vstavimo sadiko. To je to. Stvar ure ali dveh. Nobenega znanja, nobenih diplom. Samo še postavite na svoje mesto: In uživate: Domače, nešpricano, potrgano pred parimi minutami. Bolj sveže ne gre. In če boste z malce pameti pinpointal vmesne sekvence med sejanjem, presajanjen in obiranjem, boste praktično kompletno sezono 100% samooskrbni s solato. Na enem kvadratnem metru. Brez potrebe po vrtu/njivi. Iskreno povedano jo boste že siti..... Tu sem predstavil solato. Mislim da je vsem jasno, da je v teh gajbicah lahko marsikaj drugega. S standardno višino 15 cm pokrijejo precej velik odstotek zelenjave, ki se klasično vzgaja pri nas. V višjih lahko gojite vse. Lahko imate tudi farmo s 3200 gajbami, ki zalaga restavracije:
  15. Plesen se je pojavila nekje na sredini rastnega ciklusa, sicer sem potem hitro škropil samo saj veš kako je pri plesni z organskimi škropivi, ko je že prisotna lahko samo omiliš, ali pa še to ne. Bom danes poslikal boš videl kako jadno izgleda. Mogoče se bo dobilo kaj ven, zdaj je nekje v zaključni fazi, čez cca 2 tedna bi ga pobral ven. Bomo videli. Pogledal sem zdajle radarsko sliko, že prihaja nova runda, tako da jutri cesta verjetno sploh ne bo več prevozna. Makedam in klanec ter strgan oblak ful ne gredo dobro skupaj Na srečo lahko do in od parcele do spodnje ceste peljem skozi sosedovo nepozidano parcelo. Če ni seveda popolnoma namočena.
×
×
  • Ustvari novo...