Skoči na vsebino

Trenutno igram [02/2021]


Priporočeni prispevki

jaz sem začel z Driska Pixel sago

 

prva igrica: Huntdown aka totalen 90s cheeser sidescrolling shooter tribute. Tko no, sej je precej OK, ni pa neka mojstrovina ali odličen špil. Hud filing orožij in zelo uživantska akcija, zelo kul scum sovražniki, kul cheesy humor, ajde sej ima kr neki stvari. Ampak ima pa ogromen minus in sicer to, da proba v popolnoma 90s arcade špil ufurati sodoben koncept game flowa - checkpointi, zelo velike sobe, zelo zahtevni boji že od samega začetka, crkovanje non stop... ampak s tem IMO faila, ker je špil preprosto pregrd in preveč enostaven, da bi lahko resno zaživel kot neki sodobni akcijski špil. Ne drži te v napetosti tok kot bi te moral. Zdaj ko sem ga orenk preigral, vidim da je Arcade mode od Streets of Rage 4 u bistvu popoln modern "retro" špil, ker pač samo olepša podobo / še izboljša gameplay, sam koncept - 1 continue 1 walkthorugh - je pa isti kot 40 let nazaj. Huntdown proba bit pa 2020 actioner ampak nima dovolj municije. Tam ene 79 bi mu zalepil. 

Povezava do prispevka

Genshin impact - daily stuff

 

MHW: Iceborne - silky smooth 60fps je jebeno blagodejnih za tovrstne špile. Zdej me res sam še občasno kretenski hitboxi ob živce spravljajo :) Tud če bo MH: Rise 90+ špil ni šans da kupm "drekasto"(zmogljivost da ne bo pomote!!!!) Switch konzolo za igrat tako igro na sub 30fps...

Povezava do prispevka

Mi je dopizdilo letet s strehe in sem se vrnil v Darkroot basin tepst Hydro.

Ene pol ure sem se jebal, da bi odsekal zadnjo glavo, k sem skozi padal v prepad v jezeru, pa mi je dojadlo in sem ji pustil zadnjo glavo in šel gor po stopnicah zraven slapa.

Gor najdem Volka ampak žal imam samo 4 estuse, k sem med potjo rabil healat napade rolling mačk. Seveda mu pustim 25k duš. Ajde, si mislim, ni tolk daleč, grem probat najprej povsem ugonobit Hydro, ker se mi ne bo dalo vsakič ponavljat in puščat eno glavo. Seveda se utopim v jezeru (bye bye level up), ampak mi hkrati uspe tudi odsekati zadnjo glavo. Najslabše zapravljenih 25k ever.

Doggie je bil res carski fajt. Prvi malo bolj zahteven. Dvakrat sem umrl, pol pa je v tretje začel šepat in sem se skoraj zjokal, bogi revež, tip samo pazil gospodarjev grob (personal k_k lore) jaz pa ga moram ubit. Miyazaki mrš.

Pol sem še malo taval po gozdu in spucal ful enih invaderjev (?). Dober izkupiček za danes. Grem jokat naprej v povšter.

uredilo bitje KE RIT
  • Račka +1 1
Povezava do prispevka

Fajt s Sifom je men estetsko najbolj zapomnljiv (a je to beseda?) moment v soulsih. Pa muzka in sanjski vibe pri moonlight butterflyu. Tehnično sta pa mi z naskokom v enki najbolj legendarn fajt Orenstein in Smough. Dark souls (1) ma prov cel nabor momentov, ki so se čiste legende v gamingu. Kot je BB boljša igra celovkupno pa nima tok močnih snapshootov al kako temu rečt. S tem, da sem DkS1 prvič igral kdaj, leto al dve nazaj, in sem se pomoje izognil vplivu nostalgije in deviškega filinga enke, enostavni je res carska igra, noro dobr level design in nora prezentacija sveta in mračnosti.

 

Drugač pa da še mal morim z Dead Cells, modeli so mi prov zmerom bolj carji. Igra ima procedurealno narejen mape, vsak run je layout drug, prilagaja se tudi na to, kaj maš že odklenjene ene perma upgrejde.

 

Spoiler

Ko konec runa ubiješ bossa se začnejo rolat creditsi, ki jim ni in ni konca, svašta enih vlog, izpostav, firm itd., studio ima pa 10-11 ljudi.  Valda so tudi credisti narejeni proceduralno in se sučejo v nedogled :D Svira pa zraven res top OST.

 

 

Povezava do prispevka

Hellblade: Senua's sacrifice

8/10

let_s_check_out_hellblade_in_hdr-21495.j

 

Zelo všečna igra, ki je miks raznoraznih žanrov. Oz načilbi jo kot atmospheric, walking simulator, story driven, 3rd person hack'n'slash, ki sliči na souls like brez dodane težavnosti (ja, ni ravno hack'n'slash, ampak pač temačno in meč maš, blockaš, evadeaš pa tepeš :D).

Kar se tiče izkušnje je nekaj novega. Igraš osebo, ki ima orenk case skizofrenije (seveda pretiravan oziroma legendaren nivo). Všeč mi je mešanje resničnosti in neustavljive domišljije. Zgodbo in VA na visokem nivoju, branje Norsove mitologije, konstanten neustavljiv priliv glasov z vseh strani (seveda moreš nujno imeti slušalke - kdo jih v tej dobi pri igranju iger sploh ne uporablja?). V gameplayu se ti glasovi izkažejo kot neko pomagalo preden te kdo udari, ki ga nimaš v pogledu, da lahko odreagiraš - kar seveda deluje kot podzavest, ki bere minutne dražljaje iz okolja in to pretvori v glasove, ki dosežejo tvojo zavest.

 

Najboljši del igre poleg prezentacije okolja in zgodbe so pa animacije. Od hoje do vsega ostalega. Ves čas sem se zaradi človečnosti animiranja karakterja počutil neverjetno povezanega z njeno psiho, kar ni značilno za karakterje drugih iger. Samo poglejte te oči in obraz. Ko skupaj vidiš še animacije in spiješ kak pir bi si iztrgal srce in se odrinil v brezno brezupa.

 

hellblade-main.jpg?w=1200&strip=all

 

Izguba na vrednosti je predvsem na mestih prekinjenja iluzije. Nekako na trenutke "padeš ven iz igre". Medtem ko so določeni izseki nadresnični, so drugi kot, da bi gledal skyrim. Fight je zelo ponovljiv, in ga hitro naštudiraš in abusaš. Recimo pri sovragu z ščitom samo hodiš v levo in ko napade dodgeaš in udariš z quick attack natančno enkrat. Repeat for 100 times.

 

Če gledamo samo žanr igre, pa mislim, da je igra ena najboljših walking simulator tipa iger. Very nice.

 

 

uredilo bitje MaDrung
  • Račka +1 2
Povezava do prispevka
Šimšalamima Huhu reče pred 10 urami:

 

Drugač pa da še mal morim z Dead Cells, modeli so mi prov zmerom bolj carji. Igra ima procedurealno narejen mape, vsak run je layout drug, prilagaja se tudi na to, kaj maš že odklenjene ene perma upgrejde.

 

  Razkrij skrite vsebine

Ko konec runa ubiješ bossa se začnejo rolat creditsi, ki jim ni in ni konca, svašta enih vlog, izpostav, firm itd., studio ima pa 10-11 ljudi.  Valda so tudi credisti narejeni proceduralno in se sučejo v nedogled :D Svira pa zraven res top OST.

 

 

sem probal, notri vložil enih 10 ur, prišel do Clock Towerja ampak enostavno mi zadeva ne potegne. O super si umrl, pejt od začetka. Uletim cel vesel, čez Stilt Village z 4k HP, jak ko kurba, vsakega bom naučil kozjih molitvic, o lej kišta ampak je cursed, ni panike. One hit, pejt od začetka. Sem odklenil flaško da jo lahko 3x nafilam, odklenu cel kup nekih mutacij, orožij ampak enostavno mi je začelo presedat eno in isto grindanje istih levelov, ker je treba vedno znova. Pa imam rad izziv, ampak tole je pač res bedna mehanika. K da bi te pr DS vedno vrgl v Firelink Shrine pa dej vse od začetka, pa se mi gladko jebe če mam vsa možna orožja, spelle , max HP, vso kramo v inventoryu, enostavno mi preseda zmeri in zmeri od začetka.

Povezava do prispevka

Jaz sem imel dolgo predsodke do roguelike_lite iger. Zdelo se mi je, da proceduralno generirane reči ne morejo biti tako pronicljive in dovolj kvalitetno narejene, da bi bile vredne res velikega števila ur, ki ga te igre načeloma zahtevajo. Dokler nisem enkrat (mislim da šele tretji poskus) zagnal Spelunkyja. Prvič mi ni dogajal, drugič mi je bil whatever, tretjič pa sem padel v loop in dojel, da sem te igrice skos ocenjeval z napačne plati. Ravno ta neponovljivost oziroma nezmožnost reprodukcije je najmočnejša vrlina rogue igric. Ravno to, da naletiš na en res hud outline mape, ki ti neskončno dogaja in imaš po parih sobah popolnoma OP lik, nakar te razsuje random mob/padeš v prepad/whatever in si prisiljen igrat drugačno mapo, čeprav si še tako želiš, da bi imel samo_še_eno priložnost na prejšnji, je nekaj res carskega. Ko sem enkrat recognizal tole, so mi postale carske. Mislim, še vedno jih nisem igral ogromno, ampak v parih sem res užival na polno. Dead Cells sem igral čisto prvi full release, me pa zdaj ob teh Šimšinih postih res mika, da bi se ponovno investiral. Prav tako me čaka še Spelunky 2 

Povezava do prispevka
vlaho reče pred 1 uro:

sem probal, notri vložil enih 10 ur, prišel do Clock Towerja ampak enostavno mi zadeva ne potegne. O super si umrl, pejt od začetka. Uletim cel vesel, čez Stilt Village z 4k HP, jak ko kurba, vsakega bom naučil kozjih molitvic, o lej kišta ampak je cursed, ni panike. One hit, pejt od začetka. Sem odklenil flaško da jo lahko 3x nafilam, odklenu cel kup nekih mutacij, orožij ampak enostavno mi je začelo presedat eno in isto grindanje istih levelov, ker je treba vedno znova. Pa imam rad izziv, ampak tole je pač res bedna mehanika. K da bi te pr DS vedno vrgl v Firelink Shrine pa dej vse od začetka, pa se mi gladko jebe če mam vsa možna orožja, spelle , max HP, vso kramo v inventoryu, enostavno mi preseda zmeri in zmeri od začetka.

 

Mislim to je čist legit komentar, ampak je tudi zelo drug tip igre, cel point igre je ta "grind", odplesat perfect run z nepredvidljivimi random elementi, ubit zadnjega bossa je samo mal drugačen reset kot smrt. Tudi vsi ti cell upgrejdi s časom postajajo vse manj pomembni, ker je cela špila narejena okrog dvigovanja skilla, igra te prisili v učenje vzorcev napadov različnih mobov, izkoriščanje okolja in optimalenga gibanja. Par dni nazaj sem jebal ježa, da sem prišel do king's hand, zdaj sem glede glavnih upgrejdov na istem, pa serijsko pridem do konca in se bolj ukvajram z no-dmg runi in iskanjem skrivnosti (challenge runi, alternative poti in leveli, secret places).

 

Pa igra je pod črto res kratka, smrt ti vzame 30-60 minut, so bonefireji, kjer rabiš na začetku več časa med njimi.

Povezava do prispevka

Ugotovil sem, da ful pogrešam Bloodborne. Dark Souls je sicer kul igrica in vse, samo res nima za burek proti BB. Verjetno mi mori, da se tako vleče. Epske lokacije so malo prevelike in prazne, pol pa maš manjše, ki so nafilane s sovražniki. Nima pravega pacinga al neki. Sicer še vedno 8/10 igra.

Povezava do prispevka
Šimšalamima Huhu reče pred 10 minutami:

 

Mislim to je čist legit komentar, ampak je tudi zelo drug tip igre, cel point igre je ta "grind", odplesat perfect run z nepredvidljivimi random elementi, ubit zadnjega bossa je samo mal drugačen reset kot smrt. Tudi vsi ti cell upgrejdi s časom postajajo vse manj pomembni, ker je cela špila narejena okrog dvigovanja skilla, igra te prisili v učenje vzorcev napadov različnih mobov, izkoriščanje okolja in optimalenga gibanja. Par dni nazaj sem jebal ježa, da sem prišel do king's hand, zdaj sem glede glavnih upgrejdov na istem, pa serijsko pridem do konca in se bolj ukvajram z no-dmg runi in iskanjem skrivnosti (challenge runi, alternative poti in leveli, secret places).

 

Pa igra je pod črto res kratka, smrt ti vzame 30-60 minut, so bonefireji, kjer rabiš na začetku več časa med njimi.

Se strinjam z napisanim, sploh glede mutacij in upgradiov samo tako kot sem rekel mi je presedalo to enoličje, ajde mogoče sem prehitr vrgu puško samo dvomim da bi pa po še malce večjem vložku časa spremenil mnenje. Pa tole o proceduralnenm generiranju map je tko tko dost BS. Mape kok sem videl so layouti vedno drugačni ampak res za max 10 posto. Najbolj sem si zapomnu v Rampartu, kjer greš mogoče 2x v globino, na konc na čist desni je prepad, pol pa en orng lift dol do Black Bridge, vedno isto (pa sem šel skoraj 20x čez) 

 

Je pa res špil dokaj kratek kot praviš, gledu sem enga mojstra na YT k ga odlomi gladko na Hell v 20min

 

Pod črto sem res hotu da bi mi postala všeč, samo ni šlo, pač not my cup of tea. 

Povezava do prispevka
KE RIT reče pred 20 minutami:

Ugotovil sem, da ful pogrešam Bloodborne. Dark Souls je sicer kul igrica in vse, samo res nima za burek proti BB. Verjetno mi mori, da se tako vleče. Epske lokacije so malo prevelike in prazne, pol pa maš manjše, ki so nafilane s sovražniki. Nima pravega pacinga al neki. Sicer še vedno 8/10 igra.

 

uno ko že misliš da je ke_kit cool uporabnik in da si zasluži spoštovanje, ljubezen in prijateljstvo

 

image.png.c69255b8d5ea523d209c218370c4575f.png

  • Za crknit smešno +1 1
Povezava do prispevka

 

KE RIT reče pred 21 minutami:

Ugotovil sem, da ful pogrešam Bloodborne. Dark Souls je sicer kul igrica in vse, samo res nima za burek proti BB. Verjetno mi mori, da se tako vleče. Epske lokacije so malo prevelike in prazne, pol pa maš manjše, ki so nafilane s sovražniki. Nima pravega pacinga al neki. Sicer še vedno 8/10 igra.

 

To je zato ker si začel z najboljšo igro ki je krepka nadgradnja predhodnikov v vsem. DKS je pač malo počasnejaša, bolj okorna in še ena stopnja je katastrofalno nedokončana z bednim šefom na koncu.

Povezava do prispevka
KE RIT reče pred 13 urami:

Mi je dopizdilo letet s strehe in sem se vrnil v Darkroot basin tepst Hydro.

Ene pol ure sem se jebal, da bi odsekal zadnjo glavo, k sem skozi padal v prepad v jezeru, pa mi je dojadlo in sem ji pustil zadnjo glavo in šel gor po stopnicah zraven slapa.

Gor najdem Volka ampak žal imam samo 4 estuse, k sem med potjo rabil healat napade rolling mačk. Seveda mu pustim 25k duš. Ajde, si mislim, ni tolk daleč, grem probat najprej povsem ugonobit Hydro, ker se mi ne bo dalo vsakič ponavljat in puščat eno glavo. Seveda se utopim v jezeru (bye bye level up), ampak mi hkrati uspe tudi odsekati zadnjo glavo. Najslabše zapravljenih 25k ever.

Doggie je bil res carski fajt. Prvi malo bolj zahteven. Dvakrat sem umrl, pol pa je v tretje začel šepat in sem se skoraj zjokal, bogi revež, tip samo pazil gospodarjev grob (personal k_k lore) jaz pa ga moram ubit. Miyazaki mrš.

Pol sem še malo taval po gozdu in spucal ful enih invaderjev (?). Dober izkupiček za danes. Grem jokat naprej v povšter.

LOL. Kak bi šele bili tvoji feelsi, če bi pred srečanjem in fajtanjem volkca preigral DLC območje.  Pol bi si ja šel žile rezat.  XD

Povezava do prispevka
Gost
Tema je zaprta za nadaljnje odgovore.
  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...