Skoči na vsebino

samo_hren

╭∩╮ Spolovilni tehnik
  • Število vsebin

    158
  • Dan prve porumenitve

  • Zadnji obisk:

Sloves med gmajno

224 Tabornik

Več o članu samo_hren

  • Butast stavek
    ker_je_zdrav

Nedavni špegarji

Skupaj vzeto 2 952 vohunjenj
  1. Na tej točki se že par let spravljam dokončati en sestavek o analizi prikaza psihoze v Hellblade. Ko mi uspe najti čas za finiširanje, lahko pošljem na vpogled
  2. Tradicija veli, da se konec leta obdarujemo tudi s predlogi nam najljubše glasbe v preteklem dvanajstmesečju :D. Podelite, pokomentirajte, jaz v vsakem primeru z največjim veseljem prečekiram vse ne glede na žanr :). Hrenove častne omembe: Foo Fighters - But Here We Are KNOWER - Knower Forever Bruce Soord - Luminescence GoGo Penguin - Everything Is Going to Be OK Clark - Sus Dog Susanne Sundfør - Blomi Protomartyr - Formal Growth in the Desert Genesis Owusu - Struggler Arjen Lucassen's Supersonic Revolution - Golden Age of Music Skrillex - Quest for Fire Baroness - STONE Hammock - Love in the Void In še moji najljubši albumi. Za pokušino prilagam youtube playlisto. 40. Caroline Polachek - Desire, I Want to Turn Into You (art pop) 39. Danny Brown - Quaranta (hip hop) 38. Reverend Kristin Michael Hayter - SAVED! (hymns / southern gospel) 37. Sofia Kourtesis - Madres (deep house / latin house) 36. Thy Catafalque - Alföld (progressive black metal / folk) 35. Katatonia - Sky Void of Stars (alternative metal) 34. Riverside - ID.Entity (progressive rock) 33. The Winery Dogs - III (hard rock) 32. Tenhi - Valkama (neofolk) 31. Parannoul - After the Magic (shoegaze) 30. EABS meets Jaubi - In Search of a Better Tomorrow (jazz) 29. Enslaved - Heimdal (progressive black metal) 28. JPEGMAFIA x Danny Brown - Scaring the Hoes (hip hop) 27. PJ Harvey - I Inside the Old Year Dying (art rock) 26. L'Rain - I Killed Your Dog (psychedelic soul) 25. Squid - O Monolith (art punk / experimental rock) 24. Andre 3000 - New Blue Sun (new age / ambient / spiritual jazz) 23. Wayfarer - American Gothic (atmospheric black Metal / gothic country) 22. Mutual Benefit - Growing at the Edges (indie / chamber folk) 21. SPELLLING - SPELLLING & the Mystery School (art rock / pop) 20. Monika Roscher Bigband - Witchy Activities and the Maple Death (experimental big band / avant-prog) 19. Haken - Fauna (progressive metal) 18. Model/Actriz - Dogsbody (noise rock / dance-punk) 17. Black Country, New Road - Live at Bush Hall (art rock) 16. Yves Tumor - Praise a Lord Who Chews but Which Does Not Consume; (Or Simply, Hot Between Worlds) (neo-psychedelia / post-punk) 15. Jessie Ware - That! Feels Good! (disco / dance-pop) 14. slowthai - UGLY (post-punk / hip hop) 13. The Armed - Perfect Saviors (noise rock / post-hardcore) 12. Soen - Memorial (progressive / alternative metal) 11. Wednesday - Rat Saw God (indie / noise rock) 10. Kvelertak - Endling (hardcore punk / black 'n' roll) 9. Einar Solberg - 16 (art rock) 8. Steven Wilson - The Harmony Codex (art rock / electronic) 7. Good NightOwl - Capital (progressive rock) 6. Lonnie Holley - Oh Me Oh My (soul / experimental / jazz) 5. Sampha - Lahai (alternative R&B / neo-soul) 4. Liturgy - 93696 (avant-garde black metal / totalism / glitch) 3. Colin Stetson - When We Were That What Wept for the Sea (post-minimalism) 2. Avenged Sevenfold - Life Is But a Dream... (progressive metal) 1. Sufjan Stevens - Javelin (indie / chamber folk)
  3. Ne spomnim se, kdaj je bilo nazadnje tako carsko leto za špile. Sploh poletje je res pokalo s težkokategorniki in še mi jih je ostalo na zalogi . N/A Dead Space - Igral le za par minut, grafika in vzdušje sta huda, tako da se veselim podoživetja mojega nekdaj najljubšega survival horrorja. Cult of the Lamb - Trenutno nekje na polovici. Nisem ravno guru za city sim špile, vendar je tu igralni loop popolna terna, ki vleče še pa še. Simpatična podoba in zelo soliden boj. Splačalo se je čakati na retail, ker je nedvomno polica material. 8/10 11. Diablo IV - Lepa grafika, kul produkcijske vrednosti, relativno zabaven gameplay. Zgodba, characterji zeh. Open world dizajn in GAAS elementi so mi špil naredili nekako izumetničen, neimersiven. Končal kampanjo in pospravil. 10. Ender Lilies: Quietus of the Knights - Poor man's Hollow Knight. Škoda, da potrebuje kar nekaj časa, da se ogreje, saj je v drugi polovici super metroidvanija s fenomenalnim vzdušjem. 9/10 9. Tunic - Živeč občutek starošolske pustolovščine in raziskovanja. Vzdušje in originalna metaigralnost močno povzdvigneta samo po sebi solidno zelda-like zasnovo. 8. Metroid Prime Remastered - Na začetku sem bil skeptičen zaradi preprostosti, a z nabiranjem arzenala ter sposobnosti vsi koščki sestavljanke padejo na svoje mesto. Malo se poznajo leta, predvsem vizualno, a je igralnost več kot prekosila vsakršen preizkus časa. 7. Armored Core VI: Fires of Rubicon - Bliskovita akcija in Fromsoftov magični dotik. Vse ostalo je zgodovina. 6. Hogwarts Legacy - Že morda, da je zasnova Ubisoftovska, a je pod črto ena najbolje izrabljenih licenc in praktično vse in še več, kar sem si želel od Potter špila. I apologize for nothing . 5. Final Fantasy XV - Fantastičen worldbuilding, zabaven boj in brutalno spektakularni bossi. Dizajn side questov je še vedno par desetletij v preteklosti, a meni ni odvzelo od celokupne izkušnje. 4. Star Wars Jedi: Survivor - Uncharted-souls-metroidvanija v Star Wars preobleki. So tehnične nevšečnosti, a sem se preveč zabaval, da bi mi bile deal breaker. 3. Rogue Legacy 2 - Morda najbolj zasvojljiv špil leta, kjer sem se moral kar nekajkrat prisiliti, da ne bi šel še enega run-a . 10/10 2. The Legend of Zelda: Tears of the Kingdom - Enak svet in game loop, a povsem sveža, večja in boljša izkušnja. Masterclass game dizajna. 1. Baldur's Gate 3 - Kot je Witcher 3 pred leti spremenil pogled na igre, je tudi BG 3 povsem nov mejnik igralnosti in pripovedništva, ki ga verjetno še dolgo ne bo nihče dodegel, kaj šele presegel.
  4. Fantastična novica. Glede na kvaliteto mi ni niti najmanj žal, da bom špil kupil dvakrat
  5. DREAM THEATER Announces Return Of Drummer MIKE PORTNOY
  6. Še ena zmaga za Fromsoft in dokaz, da so tudi z izdelkom v novem žanru edini household name v gamingu, ki preprosto ne more faliti. Igralnost je fantastična, z natančnim, odzivnim nadzorom nad mechom, ki pa se vseeno obnaša dovolj "mehanično", da ni le humanoid s paint jobom. Misije so pestre in dokaj kreativne, z ravno pravšnjo mero pregovorne fromsoftovske ostrine. Začetek mi je bil sicer kar malce zastrašujoč, ker si res obstreljen z ducati statistik in vselej nabirajočih se možnosti za kostumizacijo. Samo precej hitro ugotoviš, da so stvari zastavljene zelo intuitivno, tako da se na koncu skoraj nič nisem ukvarjal z min-maxanjem, ker je povsem dovolj razumeti večjo sliko in kake vrste konstrukcija bo od oka primerna za dano situacijo. In opcij je res malo morje, od super hitrih glass cannonov, do letečih trdnjav in vsega svašta vmes. Skratka raj za eksperimentiranje, čemur tudi zelo pripomorejo za fromsoft neznačilno pogosti checkpointi, saj lahko ob vsaki smrti zamenjaš dele in probaš malce izpiljeno ali pa povsem novo taktiko. Overall bi vseeno rekel, da je na račun bajnih možnosti to tudi najlažji fromsoftov špil, ker imaš pač toliko več prilik za super cheesy builde. Prezentacija je top. Dizajni mechov so badass, polni podrobnosti, bitke pa bliskovite, ples nadzorovanega kaosa in elegance. Okolica sicer pod drobnogledom ni artistični presežek, a periodično poskrbi za bajne razglede in občutek velikosti, kar fino pripomore k vzdušju. Naposled pa je tu še zgodba, ki je še najbolj hit or miss del. Začetek je preprosto slab. Si brez identitete, brez motivacij, bolj robot kot je to mech, ki ga pilotiraš. Ta del se kaj dosti ne spremeni. Po drugi strani pa me je proti pričakovanjem lepo presenetil razvoj podpornega casta. Kljub temu, da slišimo le glasove akterjev, so le-ti karizmatični, z jasno oblikovanimi osebnostmi in ob koncu povesti sem celo čutil merico čustvene povezanosti. Pojavi se tudi nekaj zanimivih sci fi konceptov, ki sicer nikoli niso pretirano dobro razviti, a dobijo vsaj pike za relativno koherentnost. Pod črto pa je igra kot celoten paket brez pomislekov polica materijal.
  7. Danes je na polico priromala LRG avantura o živalih, nočeh ter gozdovih.
  8. Še vsi moderni Final Fantasyi, ki sem jih preigral, so bili polni dihotomij in šestnajstica ni nič drugačna. Prav težko bi se spomnil kake druge franšize s toliko vzponi in padci, evolucijskimi protislovji in celotno mavrico uresničenih in zgrešenih potencialov. Tokratna inkarnacija je povratek v formo po mlačnem predhodniku, do česar pa seveda ni moglo priti samoumevno. Kakor se zdi neintuitivno, igra najde največjo moč ravno v tradiciji dualnosti, v konfliktu lastne identitete, razklanosti med zahodnimi vplivi in vzhodnimi vrednotami. Naš protagonist je potisnjen v svet vitezov ter igroprestolne politike, a skozi preizkušnje in tribulacije ponovno odkrije svoj namen, svoje ljudstvo, predvsem pa odvrže okove imperialističnih gospodarjev ter sprejme Japonski zen v vsej flambojantni veličini. Ni je lepše vrnitve domov. Hrenasta ocena: slabih 9 enot od 10.
  9. Kako pa se je odnesel Divinity na gamepadu?
  10. Naposled sem se odločil, da zaključim po zajetnih 150 urah in še vedno imam občutek, kot da sem le popraskal površino vsega kar igra nudi. Ostalo mi je od uča en par ducat postranskih kvestov, polovica globin je zastrtih, mojster Kogha neznano kje nedotaknjen spletkari. Če primerjam z mojim najdlje igranim enoigralskim špilom, Elden Ringom, sem se od slednjega poslovil po kakih 20 urah več, a sem v tem času SISTEMATIČNO prečesal celoten svet. Verjetno en največjih featov v game dizajnu nasploh je, kako Tears drži pozornost in svežino navkljub dejstvu, da je raznolikost sovražnikov mizerna, večji del sveta je podoživet iz prejšnjega dela, pisanje pa je na nivoju predosnovnošolske pravljice. Skratka, dobesedna antiteza večine ostalih AAA peskovniških avantur/rpgjev, hkrati pa neverjeten testament, kako Nintendu uspeva že desetletja navduševati brez napredne grafike, brez sodelovanja z velikimi imeni preostale zabavne industrije in predvsem z razumevanjem, da brez do potankosti izpiljenih jedrnih mehanik igranja ni igre, temveč le še ena ubisoftovska z balastom napolnjena krinka za mikrotransakcije.
  11. Najs, sem mislil, da so razpadli . Zadnja plata, Terminal Redux, mi je bila res noro carska.
×
×
  • Ustvari novo...