Skoči na vsebino

Invazivne rastline, tujerodne vrste


Hosta

Priporočeni prispevki

Kako se kaj soočate z mešanjem kultur  in tujci?

 

Jaz se odbijam od dveh skrajnosti, ker enkrat pulim ambrozijo ob cesti in preklinjam nutrije, drugič sem pa bolj pomirjen s svetom okrog sebe in vidim, da nima smisla se upirati z vsemi štirimi. Čeprav do živali sem precej popustljiv, bolj me rastline spravijo ob živce. Japonski dresnik, ki ga vidiš kje sredi vasi, pa sploh ambrozija, ki se je pri nas grozno razrasla v zadnjih letih. Sredi hoste nek makedam, 5 km v vsako smer do prve hiše, cel travnik ambrozije :(

 

https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/

 

Pa opažam, da je pri dojemanju spornosti neke vrste najpomembnejši element čas. Recimo turška grlica se je pri nas pojavila po drugi svetovni vojni in je tako invazivna tujerodna vrsta, pa je ne dojemamo tako. Med rastlinami je pa sploh cel koš dreves, plezalk in rož, ki se zdijo zelo domače, pa to niso.  Tako da kaj, čez 50 let bosta ambrozija in japonski dresnik na instagram fotkah v sončnem zahodu, japonske polonice bomo pa v nebo pihal in jim peli pesmice?

uredilo bitje Hosta
Povezava do prispevka

https://www.tujerodne-vrste.info/vrste/orjaski-dezen/

 

tega se jaz bojim, da če naletim po spletu okoliščin, ker sem bral da koža v kombinaciji s sokom te rastline in soncem reagira in nastanejo orjaški težko ozdravljivi mehurji :(

 

https://vizita.si/zdravozivljenje/to-se-zgodi-ob-stiku-z-rastlino-ki-raste-tudi-pri-nas.html

 

Japonski dresnik pa vidim v Lj povsod, sploh pa ob avtocestah in zažgano površino rjave trave, kjer so ga zatirali... je kar trpežen bastard, ki ga je treba sistematično uničevat, da izgine iz okoliša. En je že v šali napisal, da če hočeš sosedu zagreniti življenje, je dovolj da vržeš en list, koreniko, karkoli od dresnika in bo imel to nadlogo oholo let.

 

Jaz podpiram sistematično uničevanje invazivnih vrst, tako rastlinski kot živalskih. Manj ko jih je, boljše je za domorodne vrste, saj te invazivne vrste nemalokrat prenašajo bolezni na katere so odporne, domorodne pa niso. Posledice pa občutimo tudi na ekonomski ravni, saj je več škode na lesnem materialu, plodovih in poljščinah, da o izumrtju domačih vrst en govorim. npr. te azijske polonice so že močno izpodrinile navadno pikapolonico. V naših krajih jo že redko vidim, so bolj razširjene azijske...

 

 

 

 

Povezava do prispevka

A je turška grlica invazivna ali samo alohtona?

 

Pri rastlinah me najbolj motijo obvodne invazivke, ker so ti prostori že tako degradirani, a pomembni. Poleg dresnika še nedotike in rozge, kjer isto dobiš cele slabo prehodne sestoje. Sicer me pa bolj skrbi zaradi gliv in komarjev (kot vektorjev).

 

Treba spet koze nazaj v mesta spravit!

Povezava do prispevka

@lynx Bo res alohtona. Ji delam krivico.

 

Kako se okolje s tem degradira, je sploh težko gledat. Kar ti opažaš ob vodi, vidim jaz na travnikih. Zarasli robovi z ambrozijo/dresnikom. Pa to je zdaj na travnikih, ki se redno kosijo. Zanima me, kaj bo ko pride ambrozija na travnike, ki so že na pol zapuščeni, ali pa kakšne čistine in jase v gozdu. To bodo cele planjave ambrozije. Za njo sicer pravijo da je grozno alergena in povzroča izpuščaje in poln nos, ampak po pravici povedano nimam teh izkušenj.

 

Je pa zanimivo, da so invazivne tudi nekatere sorte javorja, hrasta in jesna. In glavni uporabniki appa za invazivne rastline so gozdarji, ki ta drevesa kar redno odkazujejo za posek. 

 

https://www.invazivke.si/pregled.aspx

Povezava do prispevka

Hvala za tale lep seznam. Sam preklinjam invazivke od kar mi je prijatelj omenil japonski dresnik in njegovo divje zaraščanje. 
Takrat sem mu celo pomagal pri pilotnemu projektu zajezitve dresnika v Zupančičevi jami in danes, se vsake toliko z njim srečam, ko se borijo proti dresniku na Koseškemu bajerju.

 

Od živali me zelo skrbijo nutrije, saj z svojimi razkopavanji lahko spremenijo sestavo rek. Sploh pa sem slišal, da je to lahko zelo nevarno za reko Sočo?
Bojda pravijo, da je nutrijin golaž izjemno dober :)

Povezava do prispevka

Cel spekter invazivnih vrst najdeš že tu na gnoju.

 

dijo_porko reče pred 5 urami:

Kam pa bobra štejemo? Glede na to, da ga skoraj 300 let ni bilo pri nas, bi lahko štel tudi kot invazivna vrsta?

 

Če je že nekoč tu živel in se razširil ni invazivna vrsta. Večji problem je šakal, ki ni nikoli v celotni zgodovini živel pri nas, zdaj pa ga uvrščamo pod avtohtone vrste, ker se je sam k nam priselil po naravnih poteh. Ima pa že zdaj ogromen vpliv na naš ekosistem.

 

 

Povezava do prispevka

Ko dresnik enkrat fašeš, sploh pa ko se razraste na 10m2, ne vem kako se ga boš še rešil, kaj šele na površinah večjih od te. Realno je pričakovati, da ga boš lahko iztrebil na zelo majhni površini, z zelo veliko truda in doslednosti. Samo se je že tako razrasel, da tvori ogromne sestoje, kjer ga nebi mogel več uničiti niti če bi zelo, zelo liberalno uporabljal totalni herbicid-da ne omenim, kaj bi ta herbicid naredil ostalemu življu/rastlinstvu.

Povezava do prispevka

Ta vikend sem okoli mokrišča Šobec našel več sestojev japonskega dresnika, kar šokiran sem bil, kaj se dogaja tam.

 

Kako ta zadeva ne predstavlja problema v izvorni državi - Japonski? Kaj ga tam bremza, da  se ne razraste čez vse meje.

 

 

uredilo bitje Henrik
Povezava do prispevka
kr'en reče Dne, 24. 8. 2020 at 18:32:

Ko dresnik enkrat fašeš, sploh pa ko se razraste na 10m2, ne vem kako se ga boš še rešil, kaj šele na površinah večjih od te. Realno je pričakovati, da ga boš lahko iztrebil na zelo majhni površini, z zelo veliko truda in doslednosti. Samo se je že tako razrasel, da tvori ogromne sestoje, kjer ga nebi mogel več uničiti niti če bi zelo, zelo liberalno uporabljal totalni herbicid-da ne omenim, kaj bi ta herbicid naredil ostalemu življu/rastlinstvu.

 

Dresnik se uniči samo in zgolj z konsistentnim redčenjem. 

Torej na delih kjer je močno zaraščen moraš najmanj 1x na mesec it tja in pobrati vse kar je zraslo ven od njega. Ne vem pa koliko časa oz. let moraš tukaj vztrajati. 

Povezava do prispevka

Sej to je že sedaj. Ni varjante, da ga sedaj iztrebimo, pa če uvedemo obvezne delovne akcije za vse Slovence en dan na teden. Samo ob Savi ga imaš ob celotni strugi reke, kje so še druge reke in površine. Sedaj je pač tu in se ga moramo navaditi.

Povezava do prispevka
  • 3 tedne kasneje...

Na hitro iz slik bi rekel da je to Zlata rozga?

 

https://deloindom.delo.si/okrasne-rastline/invazivne-tujerodne-rastline-opisi-posameznih-vrst

 

 

opis:

 

Kanadska in orjaška zlata rozga sta si zelo podobni. Sta iz Severne Amerike, v Evropo so ju prinesli v 17. oziroma 18. stoletju kot okrasni rastlini, čez sto let pa se je začela njuna uspešna širitev v naravo. Prvi podatek o pojavljanju orjaške zlate rozge na naših tleh je iz leta 1852, kanadska zlata rozga pa je pri nas redkejša in prvič omenjena leta 1937.

Zlata rozga je zelo nezahtevna rastlina, saj ji ustreza vse od suhih do vlažnih tal, bogata in pusta rastišča; skratka, uspeva povsod. Je zelnata trajnica, kar pomeni, da prezimi korenika, ki je namenjena vegetativnemu razmnoževanju. Že iz delčka korenike se razvije nova rastlina. Širimo pa jo tudi ljudje, predvsem na gradbiščih, kjer se prst z ostanki korenik oprime gradbenih strojev. Zlata rozga tvori zelo goste trajne sestoje, v katerih ne more uspevati nobena druga rastlinska vrsta.

 

še ena povezava:

 

https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/varstvo-okolja/invazivne-tujerodne-vrste/invazivne-tujerodne-rastline/orjaska-in-kanadska-zlata-rozga/

 

 

Sam prej preverite, če ni to slučajno avtohona, domorodna Zlata rozga:

https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/zlata-rozga

 

Iz slik je težko to razločiti, kakšnega botanika bi bilo dobro povprašati.

 

V kolikor je to tujerodni Zlata rozga sem za Exterminatus nad to rastlino, ki je pri vas.

 

 

uredilo bitje Henrik
Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...