Skoči na vsebino

Raz

Rumeni jak
  • Število vsebin

    712
  • Dan prve porumenitve

Sloves med gmajno

557 Jezus

Več o članu Raz

  • Butast stavek
    fura šizntraktor na konfete.

Nedavni špegarji

Skupaj vzeto 1 881 vohunjenj
  1. ko se že pritožujemo nad kolesarji - mogoče sem mentalno že v tisti fazi, ko se začne jamrat nad nevzgojeno mularijo, ampak kot pešcu v centru LJ mi grejo orenk na kurac: kolesarji, ki po ulcah in ploščadih, polnih pešcev, v ravni črti pičijo z nezmanšano hitrostjo, tudi počez direktno v tvojo smer hoje; od tebe se pričakuje, da boš odskočil al pa se ustavil, da lahko prileti mimo tebe; skiroji so itak poglavje zase zoomerke in zoomerji, k po trije ali štirje vštric korakajo po ulici ali pločniku (recimo busy Trubarjeva sredi dneva je najlepši primer) in se tista dva na zunanjih straneh niti za milimeter ne pomakneta noter ali nazaj, da greš lahko mimo, brez da bi se z rameni zabil skupaj; v določenih primerih nimaš druge izbire, kot da se praktično stisneš ob rob stavbe, da greš lahko jedva mimo brez trka sej najstniki s(m)o bli vedno malo entitled pizdunke in pizduni, ampak bi rekel, da smo vsaj jaz in večina frendov in sošolcev vseeno bli tolko vzgojeni, da si v takih situacijah (tudi recimo odstopit sedež na busu) mal upošteval druge; te tamali pa imajo očitno energijo le za fajt s patriarhatom, podnebno katastrofo in homofobijo, v takih vsakdanjih situacijah pa mega brezobzirni in ne jebejo drugih
  2. Monthy Python - filmi kul, serija (Flying Circus) mi je bila pa malo hit and miss, sem pa res vse od tega pogledal 15-20 let nazaj; mi je bla zelo všeč tista estetika vmesnih animacij v Circusu, niti ne vem, kako se temu reče - kolaži? Imajo pa MP dostikrat res tak abstrakten humor enih avantgardnih modelčkov iz 70ih, ki ga že naša generacija verjetno ni čisto štekala, ker se je vmes zamenjala kultura, pa itak nismo bli iz UK in nismo štekali vseh referenc, še tolko bolj logično da Ćamirjevim znancem al pa današnjim zoomerjem ni privlačno mi je pa Allo Allo bil res beden, ko sem leta nazaj prvič po šolskih letih še enkrat pogledal par delov, daleč slabša zadeva od ostalih britanskih 80s klasik; nobene globine, nobene satire, vsi liki imajo en sam catchprase oz. lastnost, ki je kao smešna in z njo posiljujejo gledalca čisto vsako epizodo - Renejev you stupid woman, Edith, ki grozno poje, Gruberjev little tenk in gejevsko pecanje Reneja, undercover žandar s svojo fejk anglo-francoščino, pogrebec in njegov ubogi little ticky ticker srček, slika Madonne z joški, pa vlečenje dolgih klobas iz hlač... to je dobesedno recap cele serije Dosti bolje so se postarale ostale zadeve - Črni gad, Samo bedaki in konji, Državnik novega kova (Alan B'Stard, legendica Rik Mayall ), You Rang M'Lord itd.
  3. About Time je bil tudi meni fajn, je pa res že tudi kar star film Sicer sem vesel, da je očitno bolj ali manj izumrla (ali pa danes vsaj ne gre za velike, finančno uspešne zadeve) tista sorta 90's/00s romcomov, ki se primarno dogajajo v ameriških srednjih šolah in faksih + kampusih in vključujejo sledeče: - protagonist nesamozavesten luzer, ampak po srcu dober Nice Guy, ful vztrajen - punca, v katero je zaljubljen, je na začetku del neke klike popularnih učencev, henga s tipi iz football teama (in dejta enega od njih) in plehkimi mean girls kokošmi, ampak se že takoj nakaže, da je not like the other girls in ma ful več globine, sočutja in inteligence, ampak se še ni uspela ovesti, da to ni njena prava družba - protagonista punca večkrat jasno zavrne, po možnosti ful brutalno in javno, ampak on ne odneha in to vzame kot main quest, kjer je treba z dovolj vztrajnosti in zasipanjem z nezaželeno pozornostjo počasi razbit njen oklep ozirom female defenses; tud creeper manevri, kot so stalkanje, opazovanje njene sobe z dreves, pretvarjanje, da si nekdo drug v online chatu itd. so fair game Sicer se ne spomnim da bi bli ti tropi v romcomih v zadnjih letih kdaj izrazito na udaru woke kritik (za razliko od npr. reprezentacije manjšin vseh vrst), tko da dvomim, da je za zaton žanra kriv strah studijev pred medijskim in social media pogromom (pa ti britanski Hugh Grant-stil filmi niti ne vključujejo zgoraj opisanega, po spominu).
  4. Ta PS2 logo mi je bil vedno hud nimam pojma o kakem grafičnem dizajnu, ampak res prepoznavno in timeless za moj okus
  5. pol si mu priskrbel cel kup piratiziranih igračkic zloglasnega razpečevalca Alpress iz Ljubljane na koncu Febo prejel klic krimiča z Obale, da kaj to on in pajdaši dilajo ilegalno robo
  6. Nisem končal, se pa strinjam, da je petka praktično isti špil kot štirica, lahko bi bila tudi samostojen expansion za Trine 4 v bistvu serija res stagnira in zadnja dva dela iz 2023 in 2019 nista nek hud napredek (niti grafično) napram dvojki iz davnega 2011, vmes je bila le trojka z baje ponesrečenim poskusom izleta v 3D, ki je zaradi slabih ocen niti nisem sprobal
  7. Ja, sem hotel že pripisat, da sva z Wero brata po awkward mn3 vzdevkih
  8. Propsi OPju za temo, bom po potrebi v več delih, da ne bo predolgo S samostojnim gamingom na lastnem modernem hardveru sem začel dokaj pozno, šele konec 1998 v 7. razredu osnovne, ko sem dobil prvi proper gaming PC (pentium II, voodoo 2) in sem končno lahko začel igrat PC igrice, o katerih sem prej lahko le bral v Jokerju in sanjal, ali pa jih občasno igral pri sošolcih. Najprej se je na tem PCju igralo Need for Speede (NFS II Special Edition, trojka in štirka), pa Half-life, Starcraft in Wormse... Leta 2000 al 2001 je sledil drugi PC (Pentium III 900 Mhz, Geforce 2 MX), ki sem ga potem imel čez celo srednjo in velik del faksa (kmalu je ratal ful zastarel za novejše špile), na katerem se je potem dolga leta poleg številnih singleplayer FPSjev igralo stvari, kot so NFS Porsche, Unreal Tournament 99 (Quake 3 Arene sploh probal nisem, sem bil v nasprotnem taboru), GTA Vice City, Warcraft III, Mafio, Giants Citizen Kabuto, Counter-Strike, prvi Call of Duty itd. Med drugim tudi Soul Reaverja 2, kjer so mi edgy vampirska zgodba in liki toliko sedli kot najstniku, da sem si tudi nick Raz na mn3njalu dal po protagonistu Razielu Sicer sem odrastel v ne-gamerski in ne-geekovski familiji, staršema s finančnimi problemi in ful mlajšima bratcem in sestrico za vzdrževat se je zdelo, da se računalnika v osnovni šoli v 90-ih še ne rabi nujno (sta imela prav), sploh pa ne dragih verzij za igrice igrat (da ne omenjamo konzol), zato mi skoraj do konca OŠ ni uspelo izsilit nakupa gaming računalnika; pa še to sem moral na koncu sforsirat prodajo tistih delnic, ki smo jih vsi dobili ob razpadu Juge, da se je s tem v veliki meri financiral prvi PC. Do takrat sem igral samo na dva načina: - začetek 90-ih kupljena knock-off kopija NES-a (Family Computer): tam sem igral v časih SNESa in potem PS1 že orenk zastarele zadeve, kot so Mega Man, prva Contra, Jackal, Gradius in sorodni Life Force, Gun Smoke, Top Gun za NES, neki NBA basket špil... - igranje na konzolah (v glavnem kopije NESa) in računalnikih prijateljev in sošolcev ter na šolskih urah 'računalništva', kamor smo se itak vsi vpisali zato, da smo igral igrice ali pa na počasni 14.4 Kb/s povezavi downloadali slike nagih bab, npr. Pamele Anderson in Carmen Electre Najstarejši spomini so na igranje enih C64 naslovov pri par let starejšem fantu z iste ulice (spomnim se samo Ramba in Blue Max, ampak je klasično večino časa igral samo on, jaz sem lahko pa žalostno gledal in dobil kontroler v roke samo za par življenj); igranje na avtomatih v Pelegrinu, kjer smo s familijo vsako leto dopustovali (spomnim se samo hack'n'slasha King of Dragons); in igranje črnobelih verzij DOS špilov na starih 286 in 386-tkah v OŠ - Wings of Fury, Teenage Mutant Ninja Turtles, Titus the Fox, Prince of Persia, Dangerous Dave... Nekaj let kasneje (sredi 90-ih) pa smo pri 'računalništvu' in pri sošolcih doma igrali Mortal Kombat 2 in 3, Wolfenstein 3D, Doom 1 in 2, Heretic in Hexen, Duke Nukem 3D in tisti 2D Duke Nukem pred njim, Lemmingse, Wormse, Micro Machines, The Incredible Machine, Warcraft II, prvi C&C in Red Alert, prva dva Need for Speeda... Pri določenih špilih je bil tu tudi en poseben co-op oz. socialni vidik, ko je skupina nesposobnih otrok po pouku ali na rojstnodnevni zabavi pri nekomu doma izmenično nažigala kak Wolfenstein ali Doom, in smo potem navijali za tistega, ki mu je ratalo prit dlje od ostalih (sicer pa veselo IDKFA in IDDQD ), ali pa smo skupaj rešili kak problem v The Incredible Machine oz. se tepli med sabo v Mortal Kombatu in se obmetavali z granatami v Wormsih... Danes tamali verjetno bolj kot skupaj na enem PCju verjetno Fortnite-ajo vsak pri sebi doma pa si jebejo mtke po voicechatu. Modernih konzol (PS1 in N64, kaj šele Sege) ni imel nihče od poznanih, in tudi sicer se mi zdi, da smo bili Slovenci zelo opazno PC-gaming only družba do PS2 ali mogoče celo PS3/X360 generacije. Sem pa poleg Jokerja kot mulc v OŠ (ironično brez aktualne konzole in proper gaming PCja) kupoval in bral tudi neke angleške igričarske revije in fantaziral o hudih konzolnih igrah, ki so mi delovale eksotično, ker se jih pač tudi v Jokerju takrat še ni predstavljalo oz. kaj dosti pisalo o njih.
  9. Stari žrebec se je podal v poslednji galop (upajmo, da ne dobesedno)
  10. za prvo pol žal ne vem, beats me mogoče so pa res pozabli nekje vmes vsaj omenit, kdo oz. kaj je ravno tebe izbralo in te zbudilo za drugo je mislim da omenjeno, da:
  11. Je precej let, kar sem igral, ampak kakor se spomnim, se stvari na koncu kar dobro poklopijo in povežejo... vsaj nimam v glavi, da bi imel tone nerešenih vprašanj oziroma ful očitnih lukenj v pripovedi, ki bi mi najedale. Konkretno za tvoje vprašanje se ne spomnim, al je na koncu jasno obrazloženo al ne - a ni tako, da te ena znanstvenica kmalu kontaktira in je pol uploadana v računalnik kot en stalen vodič prisotna s tabo? Verjetno ona? ne vem, kako daleč si, ampak bi rekel, da je res cel point zgodbe v temu špilu, da ti na začetku ni nič jasno (kdo sem, kako je lahko moja zavest en večer zaspala v letu 2013 (?) in se navidez v trenutku zbudila par stoletij kasneje itd.) in si zelo po koščkih sestavljaš sliko, zakaj in kako si se znašel, kjer si se.
  12. to tud mene rahlo triggerira že lep čas, ker naj bi bla ta tema med drugim namenjena tudi temu, da se z imenom in kratkim opisom vtisov in doživetij med igranjem za igrico navduši še kakega drugega uporabnika
  13. Ne vem, če paše sem, ampak nisem našel kake obstoječe teme za gaming-analitične Yotuberje in sorodne igram posvečene zadeve - nedavno sem natelel na oddajo Pritiskavec Gold na Radiu Študent (na voljo tudi kot podcast epizode, enkrat mesečno). Običajno obravnavajo neko specifično temo, povezano z določenim žanrom ali znano franšizo (serija Prince of Persia, zgodovina FPS-jev, free-to-play in freemium naslovi, filmi po igrah, stealth špili, mehanika bullet time-a ali manipuliranja perspektive v igrah itd.). Meni so fantje čisto okej za poslušat med vožnjo v službo ali domov - ni ravno na nivoju kakih proper angleško govorečih video esejev, se pa glede na do zdaj poslušano vsaj kolikor toliko poglobljeno in argumentirano lotijo kakega vidika iger ali gaming industrije in mi ni znano, da bi kaj podobnega obstajalo v slovenščini. Nočem delat posebene reklame, bolj kot zanimivost, da imamo nekaj v slovenskem prostoru, ki ni le beden poskus kopiranja YT clickbait trendov ali poskus hot-take 'kontroverznosti'. trigger warning: RŠ-ovski levuharji, ki sicer skoraj nič ne utrujajo s politiko ali woke tematiko, pa samo voditelj je v redu govorec, ostali pa z dosti uporabe mašil in ne najbolj radijskimi glasovi.
  14. Ne verjamem, da se bo zdaj AAA gaming industrija čisto sesula, se pa res vse to (vključno s tistim člankom, ki ga je Galko zalimal nekaj tednov nazaj) bere, kot da se bo en kup studijev in založnikov orenk zaklalo z mega dragimi in dolgo v razvoju GaaS projekti. Tu eni peščici rata nor uspeh (Fortniti in slično), ostali pa res brutalno popušijo, rushanim in dekončanim faliranim projektom se pa zapovrh posmehuje cel internet... more bit kar boleč udarec za ugled določenih razvijalcev in moralo zaposlenih, da po X letih razvoja tak projekt (v katerega so te po možnosti potisnili kravatarji) pogori, ljudje pa pozabijo, da si nekoč delal dobre SP igre.
×
×
  • Ustvari novo...