Lestvica

sem se želel vzdrźat komentarja o špilu, ker se mi ne da pol prepucavat in odgovarjat na hejt, ampak here we go. disklejmer: nobenega ne žalim in ga prepričujem, da misli napačano. Vidim da nekateri zelo branijo svoje stališče. Mene to sicer odvrne od debate, ki to ni. Spodaj je moje mnenje in če se z njim kdo ne strinja, super. Svet bi bil boring as fuck. Men je bila boljša kot tlou1, precej. Mogoče jih na trenutke ponekod jebe pacing, ampak pol režijsko vidiš, da je to sam planiran čas za zadihat, ker je vse skupaj res rollercoaster. Vem da bom dobil hate, ampak mi je bila abby velik boljša. Zanimivo mi je videt, da jo folk dojema kot negativko in psihopatko. Meni je njen del velik stvari postavil v perspektivo. So samo sivine. Vsak ima svoje argumente, da preživi. Oboji so delali šit. Zdej pa kdo je večji shit delal? Odvisno kako pogledaš. A je potem vredu da rangiraš kdo je naredi večje zlo? A nisi pol isto ti kot gledalec naredil isto? Odločil si se katera smrt je “boljša”. Kdo si bolj zasluži? Ravno zaradi tega je to masterpiece. Ne pokaže ti kaj je narobe. Predstavi ti veliko nians tega kaj je narobe in fucked up. Pusti ti, da se odličiš tako kot prvi del. Pokaže pa kaj so posledice travme in kako se ljudje lotevamo maščevanja in izgube. A je vredno? Najlažje je pustit jezi, da te prevzame in se zgubiš v njej. Jaz sem imel pa v zadnjem delu odpor igrat z Ellie, zato ker to ni bila več ona do trenutka, ko se je zavedala, da je šla čez sebe. Takrat sem prav zadihal. Tisti končni “boss fight” je mene tok bolel in je prenehanje fighta taka katarza. Ni pa to fan service, zato je polno butthurta. Niso šli na safe in vedli so kaj bodo s tem povzročili. Ne vem niti kje se začne bad writing, ki ga vsi tako izpostavljajo. Mislim da se lahko single player story driven igre lahko velik naučijo iz tega. Gameplay wise je mal nadgradje ni pa to overhaul, sam se mi zdi da če neka stvar funkcionira, pol je ne diraš. Se pa vidi da so vloźili velik velik časa v animacijo. No, v vse v špilu, ker je res spoliran. To kako so osnoven point (jeza, maščevanje, nasilje, izguba) in različne layerje predstavili in obdelali skozi različne zgodbe in like, je res vrhunsko. Kapo dol ekipi naughty dog. meni je to špil generacije o katerem se bo še govorilo. Ni to 10/10, ampak zame solidna 9.5. kaj si pa kot gej mislim o sjw agendi in lgbt tematiki? Sicer se ne izpostavljam in ne maham z zastavo, ampak pri tej objavi mi da drugačno težo. Se mi zdi, lahko se motim anyway. Ne vem če bi govoril o sjw agendi per se, ker nobenega ne prepričujejo. Spet pokaźejo različen spekter ljudi, ki sicer v zabavnih medijih do zdaj niso imeli take izpostavitve na tako kul način. Pa tudi zelo rasno raznolika izkušnja. Končno je en aaa špil, ki to predstavi kot nekaj normalnega oz nekaj kar je in se o tem ne debatira (razen pri delu z Levom, ki je sicer bolj vezan na poznavanje lika - sam ta del sem bolj razumel kot upor tradiconalnosti oz bolj represiji). Lahko bi bil lev tut hetero punca in bi bil isti pogrom, če bi si obrila lase. Jaz sem pričakoval bolj nasilno sjw agendo po vseh komentarjih in hejtu na netu. Tako pa žal vidim, da folk moti, da igra z malo bolj moško žensko - ne abby ni transa, normalna strejt ženska je, ki ima pač več testosterona kot kak dec. Ampak say what - take ženske tut obstajajo, hvala bogu da. edin farfetched del je ta z levom, ki je trans. Vem kakšna je procedura za transitioning in ne, ne bi bila mogoča v postapokaliptičnem svetu. Ne vemo pa če gre dejansk za to - zato so zbrali azijsko raso, ker je že tako zabrisana meja med žensko in moškim. Azijca lahko lažje prikažeš bolj dečka z obleko in frizuro, tudi če je v osnovi deklica. In tukaj gre mogoče sam za Levovo odločitev, da bo sledil temu kar čuti v sebi. Lahk pa sam hormone jemlje, ampak je to tudi mal tko. Je pa meni to vseeno s kakim likom igram. Poistovetim se z zgodbo/čustvi, likom kot takim, mi je dejansk vseeno, lahk je tut robot. Tu gre pač za čustva in identifikacijo z njimi. Men je bla abby dejansk normalna punca, pol sem videl kaj ljudi moti. Pa ne mislim da sm zdej razsvetljen al watever Gledam na to verjetno drugače, ker je meni lgbt scena in odstopanja bolj normalizirana, kot povprečnemu hetero moškemu (pa ne mislim nič slabega s tem). Logična posledica lajfa. In po moje je tak špil kul, da mal prešejka heteronormativnost. Pa ne se počutit napadene, noben s tem ne napada moškosti kot take. Imamo tut geji alpha moške z nabitim testosteronom se ne borimo za prestol ;p

Zdaj nam je Ćamir s tem humblebragom razkril še razlog, zakaj je bil Arkham Knight tako broken na PCju ob izidu - ženska niti pod razno ni prebolela teh dveh divjih noči in je šlo v crunchtimu vse v kurac

@andrejus Ja sem videl fotografije tega protesta. Čisti petokolonaši so tej protestniki, komunizem, venezuela, srp in kladivo, neokusne fore kulturnikov (kazanje riti), ANTIFA. Pa zraven za bonus pa še janševiki v rumenih jopičih, ki so protestirali. To vse skupaj je čist fucked up zbran ekstremizem na en kup. Za piko na i pa še tveganje širjenja koronavirusa. V takih primerih si prav želim, da bi se zbudil v normalen dan v državo z normalnimi ljudmi, ki probleme in nasprotovanja rešujejo na civiliziran način. Tej ekstremisti tam niso nikakršni državljani, prej drhal, ki je bila deležna povsem neprimerne vzgoje in življenjskih odločitev. Mene najbolj boli to, da okrog plapolajo s totalitarizmi rdeče zvezde in zastavami Antifa, ki niso nič drugega kot novodobni nacisti. To nima kaj početi v 21. stoletju v naši državi. Takih ekscesov v vzhodnoevropskih državah sploh ne boš videl, še manj simpatiziranja s komunizmom. Oni že vedo zakaj prezirajo komunizem.

Zapret vse. Vsakemu pripada kila moke in liter mleka na 14 dni. Za krščanske praznike pa še makaroni pa riž.

Tako nekako ja Dejansko bi se ogromno liberalnih celo občasno postavilo na stran desničarjev, če ne bi bili tako ponosni na svoje kmetavzarstvo in nerazgledanost. Če moraš izbirat opredelitev, na koncu nekak vseeno izbereš jokice... Slaba.

Jim je jasno, da je treba dat "sony" v thumbnail, če hočeš da sploh kdo klikne

Če boš v Šentvidu se javim, ker sem tu doma

Ti nimaš nobenga argumenta in pozicije, ampak samo trolaš, potem pa praviš, da to ni trolanje (ala u smislu, Abby je možača, zgleda kot transgender na steroidih, ogabno mi je blo igrat z njo, gameplay je hud, ampak sam če bi CEL ŠPIL IGRAL KOT ELLIE, Abby je nempatična psihopatka, itd. Pač cela litanija podobnih argumentov), pol ko se kdo obregne ob te argumente in pač reče, da se ne strinja, greš pa ti v ofenzivo in praviš kako več strani 'podajaš argumente', vedno istega alt right tipa: v smislu: In pol pravš, da maš argumente in da ne trolaš, da je to 'edini nacističen videjo, ki si ga kdaj pogledu, ampak se SLUČAJNO ujema s tvojimi pogledi in naj nehamo izvajat AD HOMINEM napade nate. Sploh mi je smešno, k ful rad ta izraz uporabljaš, obenem ga pa niti ne razumeš dobro. Jst ne rabm napadat tvoje osebnosti, ker so tvoji argumenti povsem dovolj reprezentativni. Sej bi te blocku, sam pol ne bi vidu kakšne vse argumente boš še vse postal. Najbolj mi je tud smešna tvoja obramba: 'Seveda sem igral igrico, kako boš dokazal, da je nisem' 'NIsem transfob, pokažte mi kje piše, da sm' 'To je edini alt right videjo, ki sem ga u lajfu gledu'. Jst svoje argumente pozicioniram na tem kar ti napišeš, pol pa ti napišeš, da so to ad hominem napadi

3rd run

ok zadnje dni se mi zdi, da so se precej nazaj potegnil teli govorci zna bit da zato, ker odsvetovanje dopusta na hrvaskem ne bi bla najbolj popularna poteza

Če bi se ta folk dobil na enem velikem polju in "zmenil" med sabo bi ostali precej bolj normalno živeli politična vsebina 2020 fašizem vs komunizem šus u glavo mona

Lani avgusta sem si končno privoščil nekaj kar mi je že nekaj časa bilo na bucket listi. Prevozit USA od obale do obale z mopijem. Našel sem eno nemško angencijo ki se ukvarja z organizacijo tovrstnih tripov, se z njimi vse dogovoril in potem 31.7.2019 šel na letalo za Orlando, Florida. Konča destinacija je bila Los Angeles, Kalifornija. Pot je bila sledeča: Orlando, Florida - Tallahassee, Florida - Fort Walton Beach, Florida - New Orleans, Louisiana - Shreveport, Louisiana - Fort Worth, Texas - Amarillo, Texas - Santa Fe, New Mexico - Gallup, New Mexico - Flagstaff, Arizona - Las Vegas, Nevada - Los Angeles, California Obiskala sva Universal Studio, primarno Wizarding world of Harry Potter. Res proper narjeno, must see za vsakega Potter fana. Šla sva tudi v park aligatorjev ki je povezan s tipčnim Floridskim močvirjem. 130m visok ringšpil. Kul izkušnja. Po treh dneh Oralnda sva šla po mopija. Sposodil sem Harley Davidsona Electra Glide Ultra Limited, 2019 letnik. St. Mark's Lighthouse na obali mehiškega zaliva Fort Walton Beach. Dost ljudi na plaži, ampak večina se jih ne kopa, čeprav je voda izredno topla. Voda je sicer motna, ampak zaradi tega ker zelo valovi. Ljudje raje piknikujejo in športajo na plaži. Ameriški fruštek. Pol enostavnih oglijkovih hidratov, maščob in vodene filter kave. Ustavila sva se v Battleship Memorial Parku, kjer je parkirana USS Alabama. Ohranjena bojna ladja iz WW2. Super izkušnja, dejansko se sprehajaš lahko po celi ladji in dobiš filing kako so živeli na njih. Zraven je tudi hangar z vojaškimi letali (zunaj je parkiran tudi SR-71 Blackbird) in manjša podmornica iz WW2 ere v katero je tudi dovoljeno iti. "Desperate housewives" soseka v Alabami. Zanimivo je kako je soseka ograjena in ločena od ostalega okolja, kjer ni glih pretirane bogatije. Soseka ima svojo šolo, cerkev, itd. Vse skockano v nulo. New Orleans. Izredno zanimivo mesto polno zgodovine, različnih kultur, haunted zgodb in še marsikaj drugega. Šla sva na eno guided walking "haunted" tour po French Quarters, kar se je izkazalo za popolno zmago. Vodič je bil nek odštekan alternativc ki je imel polno zgodb in nasplošno nasvetov kam iti v New Orleans. Če bo kdo kdaj šel v NO, močno priporočam da gre na kakšno takšno vodenje, ker če padeš na blef v NO zna bit kar overwhelming. To je pa pohan aligator in gumbo (neke vrste ribji golaž). Okusno. Random mestece sredi teksaške ravnine. Naj povem da so razdalje v US zelo velike. Ceste pa 90% ravne. Motor ki sem ga vozil je bil kot nalašč narejen za take ceste. Vse skupaj je bilo zelo sproščujoče. Cadillac Ranch Rio Grande Gorge Bridge. Vso to prostranstvo osrednje Amerike je res noro. Ta del od Texasa do Kalifornije je res kot da bi razgledice skos gledal. Res lepo. Monument Valley. Znana lokacija vseh instagram influencerjev. Tudi točka kjer je Forest Gump nehal laufat. Še ena Instagram lokacija. Horseshoe bend. Tle se res ogromna folka slikari in išče čim bolj divje pozicije da bojo nardil selfie. Grand Canyon. Sprva me je pustil dosti ravnodušnega, ne vem točno zakaj. Sej je ogromen in vse, sploh ko zveš da je nadmorska razlika med vrhom in dnom okol 2km, ampak sem višja pričakovanja. Šele potem ko dan preide v večer in se svetloba spremen, rata cela lokacija res lepa in vredna svojega slovesa. Hoverjev jez. Tle je blo vroče za popizdit. 46°. To se mi je najbolj vtisnilo v spomin. Vegas. Ah ja...umetno in čist preveč turistično mesto za moj okus. Poleg tega sva bila oba zmatrana in brez prave volje od celo dnevne vožnje in nenormalne vročine ki naju je spremljala. V kazino sva vseeno šla. Mojave desert In na konc še LA. Cheesecake iz Cheesecake Factorya. Dober. Ampak to kar je na sliki je bilo 30$. Jagodni sok, cold brew kava in dva kosa torte. Še večerni pogleda na LA iz letala. Na koncu sva prevozila okoli 7000km in vse skupaj za izlet zapravila 10000€. V US sva bila 21 dni. Meni osebno super izkušnja in kot motoristu tudi nek tak dosežek na katerega sem ponosen.

Ne se jim pustit Static! Namerno te prcajo 2-3 posamezniki. Če nebi blo tebe, izgubimo balans, ker bi vsi samo hvalospeve poslušali.

Drgač pa edina škoda je, da so iz špila izbrisali flashback, ko se Joel v gostilni spre z momci iz mesta Od scene je ostal sam ta artwork, k ga lahko kupiš v glavnem meniju, je pa drgač confirmed kanon, da je spor bil

pokazal so dobesedno en mikro delcek igre (res precej boring), dejte si pogledat video od skillup za mnenje o igri ta igra bo insane

Nova A. A. Williams

Šendtvič sem jaz obiskoval ravno v tistem času, ko so (vsaj tako se mi zdi) odprli. Takrat sem tudi prvič jedel jufko. Pa nasploh so mi bili kul in dejansko ni bilo dneva, da ne bi tam padla kakšna malica.

Šendtvič ma kolega čez

@Avion Da, imajo odprto. Ravnokar sem se pogovarjal po tel. Dejansko je tako, da so pravkar končali s prenovo in nočitev sicer še ne nudijo, bodo pa štartali v kratkem. Restavracija seveda deluje in hrana (tako vsaj rečeno) je še vedno tako dobra, kot pred časom.

Potrjeno, letos bo konec sveta.

dej slike

Ja to je ta genialna poteza Sony inzenirjev (s katero so se hvalili pred par tedni) kjer so za ustrezno hlajenje konzole poskrbeli tako, da so jo povecali

Da, tudi pice so imeli kar dobre pri Jelenu. Ampak predvsem pa veliko drugih dobrot, npr. hobotnica v solati mi je bila božanska, pa zelo dobre čevapčiče oz. nasploh velik izbor res dobro pripravljenih "balkanskih" jedi. Tista druga omenjena picerija je bila pa nekje mičkeno bolj v "notranjosti", recimo 10 minut pešhoje iz Prušnikove. Dokaj majhen lokal z enim manjšim vrtom.

Director and co-writer Neil Druckmann, Ashley Johnson (Ellie), and Troy Baker (Joel) join Greg to talk about EVERY DETAIL of The Last of Us Part II.

ne, KOTOR se dogaja tisočletje pred tem

Nisem videl kam se peljem, skozi oblak. Ocitno na osrednje vadbisce slovenske vojske. in nazaj v oblak pa domov ...

te aplikacije so pa imo itak en velik smeh zdej ze po 24kur farbajo narod, da ce bomo imel superpametno aplikacijo, potrjeno s strani drzave, eu in boga, pa ne bo tko strogih ukrepov bla bla vsak k si vzame 5 minut cajta, da si prebere cist mal o tehnologiji bluetooth, lahko pride do zakljucka, da bo vse skupi en velik fake news at best tko kot tista pedestrian covid-tracker spletna stran, umotvor testnega pilota, k so jo zaprl po 3 dneh in pa seveda bo vse totalno anonimno in neobvezno so you know you get the best possible information naslednja stvar bo cist neobvezno mobilno dokazovanje neokuzenosti, ce bos hotu v trgovino alpa na obcino? ce se ne motm, smo to nekje ze videl, tko da v naprej prosm, ustavite “teorija zarote” konje, ker so predivji

UAE tudi objavil ekipo. Pogi in Aru kapetana https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-manager-predicts-ineos-are-beatable-at-2020-tour-de-france/

@Marvak Retarded mentality praviš, pomisli kaj pa je bil tvoj jamrtis v času karantene, ki si ga pisal na tem forumu, ker takrat nisi mogel okrog lutat in se ti je že mešalo. Takrat nisi mogel zaposliti svojega uma v svojem stanovanju/hiši. To bi marsikdo označil da si retarded. Vsak ima svoje veselje in interese. Meni so številke moj hobi in me tudi zanimajo. Tudi ogromno povedo o tem kakšen je trend situacije v neki državi. Dnevno mi to vzame par minut in se sploh ne počutim nič deep ali superiornega, to etiketo si ti dal meni, niti ne vem zakaj tak napad? V tvojem primeru bi lahko čiki in alkohol vzeli več minut na dan, pa se noben ne sekira. (To sem dal kot primer, niti ne vem če kadiš ali piješ alkohol dostikrat, lahko je tudi kaka druga razvada, hobi, navada, wahtever) Živi in pusti živeti. Jaz tebe nisem nikoli napadal, ti dal razne etikete, kot si to ti ravnokar naredil meni. To ti veliko pove o tebi samemu. Priporočam ti, da razmisliš če si kaj boljši od mene, moralno in etično ali pa si samo navaden hipokrit. V kolikor nisi višji nivo človeka, si pač samo en plebejec z vsemi slabostmi in napakami. V tem primeru se vzdrži takih nepotrebnih oznak. jaz se ne slepim s tem, da sem kaj več kot ti ali kdo drug, sem samo človek, ki ga pač zanimajo številke in statistike, to je moj interes. S to sliko sem pač dal kot primer, kaj se dogaja v Slo in balkanskih državah, kjer se število primerov začenja večat in je temu treba čimprej prilagajat, držat distanco in biti pozoren. Virus je agresiven, a mi smo lahko še bolj agresivni od virusa in držimo 2 koraka naprej. Če ne želiš več videti mojih objav, ti priporočam da me dodaš na ignore listo in bo tvoj svet boljši. Ljudje smo različni in mene sploh niti ne bo kaj dosti motilo da me kdo da na ignor, nasprotno še hvaležen bom za ta korak. Pa lep pozdrav in pazi se v naslednjih tednih.

Dune 2000 (1998)

To je tvoj nacin delovanja, nc osebnega, sam takle mamo.

Preveč osebno jemlješ službo. TI si tam zato, da služiš denar. Oni te imajo zato, da delaš stvari. Dobri do tebe? Dobrota v razmerju delavec - podjetje? Ti boš še naj*bal v življenju. Imel sem dva tedna lanskega dopusta in sem ga ponucal. Drugače pol delal od doma, pol na firmi. Meni full remote ne odgovarja zelo. Rabim dinamiko. Realno je veliko manj oglasov po portalih ala mojedelo, kar kaže, da je stanje slabše kot pred korono. Prav tako je veliko manj rekruterskih sporočil na LN. Je upad za moje pojme. In tudi plačila bodo postopoma znala iti malce doli (ne pozabimo, da je bilo še pred parimi leti 2700 bruto, kot je danes nek običajen znesek za izkušenega programerja, nekaj nepredstavljivega za veliko večino)! Jaz bi se vsaj vpisal na magisterij! Ko si enkrat vpisan si vpisan. Težava je, ker so na magistrske programe sprejemni izpiti (kakor vem). In vsako leto boš težje tekmoval s svežimi diplomanti pri reševanju sprejemcev. Jaz bi naredil: se vpisal in opravil glavnino izpitov prvega letnika vsaj. V IT je tako - če se osredotočimo na programerje - da je zelo redko res veliko prijavljenih, da bi bila izobrazba res faktor, lahko je seveda pogoj. Bolj na splošno: Izobrazba ti pomaga predvsem v začetnih stadijih kariere. Lažje je "priti noter" oz. "dobiti prvo priložnost" kot v žargonu rečemo. Kasneje ne tako zelo več. Vsaj ne za nek običen programerski job. Je pa seveda odvisno od firme. Nekatere morajo zaradi projektov imeti dipl. inženirje. Ampak to je manjšina. Vse je seveda odvisno na kakšno delovno mesto kandidiraš. Če je veliko prijavljenih ob podobnih ostalih predispozicijah, bodo hočeš nočeš pogledati tudi izobrazbo (predvsem kakšne večje firme predvidevam). To je o izobrazbi bolj na splošno in ne ravno "stari vs novi fri programi". Roko na srce mislim da ne bo razlike med starim in novim programom glede možnosti, vsaj ne odločilne. Če je delovno mesto zares zaželjeno se ti tako ali tako lahko pojavi nek znanstveni magister ... kaj boš pa potem? Sicer se s tem ravno ne ukvarjam vendar bi bilo nekaj takega: - poznavanje frameworkov v tem stadiju (za junior torej) kariere je popolno brezveze. To se dober priuči. Ni bistveno. Kot tudi ni bistveno število programskih jezikov, ki ji junior zna (čeprav dejansko nobenega ne zna). - dosti boljša je preverba osnovne programerske logike: razni IF stavki (morda takšen z dvema pogojema - in, ali...), negacija, morda kakšen res preprost algoritem. Nekaj malega, da vidiš, če so jasne osnovne stvari vsakega programerja. - za culture, team fit imaš na voljo dokaj hitre teste, ki nekako kažejo potencial kandidata in ali ustreza okolju. Ampak tega se ne poslužuje zelo veliko podjetij. Osebno sem v svoji karieri že opravljal takšen test, s katerim delodajalec na hitro preveri ali si osebnostno primeren za delovno mesto (za prodajalca na terenu zelo verjetno ne boš zaposlil introvertiranca, kot primer). - zanimanje, motivacijo bolj težko preveriš ... to potem vidiš precej dobro, ko nekdo že dela. No, od juniorja je pričakovati motivacijo samoumevno. - seveda je razlika ali se prijavi 23 letnik iz FRI ali pa se za juniorja prijavi 30 letnik, ki je študiral obramboslovje in nima dne dela kot programer. V slednjem primeru bi zagotovo zahteval nek "portfolio", npr. github, kjer bi se izkazalo zanimanje za programiranje. Kot že rečeno, junior najlažje pride v posel preko faksa, še kot študent. Še nekaj glede samih plač: Po firmah je dostikrat tako: pri plači bistveno vlogo ne igra izobrazba in ne znanje ampak je podobno kot drugod pogosto to, kako se znaš prodati. Poznam primer, ko sta dva programerja opravljala približno enako delo in bila približno enako učinkovita in sedela par miz narazen, le da je eden imel 500 eur manjšo plačo. Razponi za enako delovno mesto so res absurdno visoki. Imaš odlične programerje, ki nimajo te žilice v sebi in štancajo kodo za nek denar, za katerega mislijo, da je fer. Medtem, ko bi brez problema imeli dva, tri stotake višjo plačo. Najbolj učinkovit način za izboljšanje plače (ki seveda terja nekaj jaj*c in brezbrižnosti): - delaš v firmi A - greš na razgovore v firme B, C, D... - če dobiš boljšo ponudbo (je tudi dober test, koliko si vreden na trgu dela) o tem obvestiš firmo A, če se lahko ponudbi vsaj približajo. Če se ne morejo odideš drugam. - win win situacija. Zahteva seveda precej samoinciativnosti. Nikoli ne smeš biti preprosto zadovoljen na enem delovnem mestu. To sčasoma prinese stagnacijo in nazadovanje. Najlažje je seveda vetriti v coni udobja. Meni osebno več kot "noro visoka plača" pomeni tudi bonitetna ocena zaposlovalca in te stvari (in tudi nikoli ne bi delal v firmi s par ljudmi). Že kar nekaj časa nazaj sem šel na slabše plačano mesto v dobro stoječo firmo (povsem zavestno!). Cca 150 eur manj je bilo na računu. Gledal sem predvsem na to kako priti v tisto firmo in jih potem z zelo dobrim delom prikleniti nase (razlika med povprečnim in dobrim programerjem je precej hitro vidna). Čez natanko 1 leto sem potem dal preprost ultimat - ker sem bil 90% prepričan, da bodo za - da se položnice ne plačajo same in rabim več denarja. Kdor je tiho je*e ježa. Seveda pa moraš za to, da ti kaj takšnega rata tudi pokazati, da so ti zadeve jasne, da si dober. Za tiste dobre programerje se da vedno kaj zmenit. Če je firma zaradi treh, štirih stotakov pripravljena izgubiti odličnega programerja je tako ali tako pravi čas, da greš. Drugi načrt gre nekako tako, ko želiš priti v svojo ogledano firmo: - sprejmejš ponudbo firme in se ne "prerekaš" preveč glede plače na začetku, četudi se ti zdi nazadovanje. - se izkažeš, četudi to pomeni dodatno študiranje in delo doma. - v enem letu se loči "zrno od plevela". - postaneš težje zamenljiv in voila greš po povišico. Vedno, ampak res vedno bodočega delodajalca preučiš, četudi to pomeni, da odšteješ par 10 eur za polne podatke na Ajpesu. Pogledaš zadnja letna poročila ... ali firma stagnira ... kakšna je bonitetna ocena ... dodana vrednost ... kakšen je okviren znesek plač na zaposlenega. Seveda tega ne delaš ravno za prvi job, ko ti je pomembno samo, da si nabereš izkušnje, kasneje pa. Če bi se danes prijavil na nek razgovor v kakšno firmo grem stavit, da bi mi vzelo vsaj 5 ur, da bi zbral vse podatke o delodajalcu.

Pomoje ne bo nič kaj, kar nimaš tudi ti Drugač pa a ni res carska fotografija v tem špilu? Mislim, itak je noro, ker nivo dizajna je overall, da je skoraj nemogoče ločit med custom in cinematic screesnhoti, ampak tako hudo kot so kadrirani cinematici, vsak frejm igre je za v okvir. Kralji vglavnem. Drugač pa špil sem končal s 620 screenshoti, čeprav je nekaj tega tudi screenov raznih bugov, pa vse plejke, ki sem jih našel, pa teh par trophyjev, ki jih sam nardi. pa evo, še par terrence malick momentov, čeprav si jih že prilimal

Očitno za ene ne Slovenije...

Men je smesno da so odprli meje Uletelo ful okuzb iz bosne in srbije In zej je treba iz nekega razloga spet nosit maske, kot da to kaj pomaga ce ti uletavajo prek meje in ce jih vecina nas nosi narobe, ker se nam jebe Zarad mene ce bi mel zaprte meje se cez poletje in bi se dodatno slolvenski turizem boostali

Best Race Card Driver ever je

Youtube algoritem mi vztrajno predlaga tale video Kr zanimivo.

Fak nivo tega foruma je res šel v podn... tole je slabše kot 24ur komentraji... Sami fakin snowflaki, ki jih moti vsaka drugačnost, omejeni kreteni, da vas moti Ellie kot lezbijka in od Abby postava. Fak prov psihoti ste s temi negativnimi posti vsako uro.

Mogoče bi bilo še bolj pomembno kot policaje, poslati medije in influencerje na obvezne tečaje deeskalacije konfliktnih situacij...

Alley Cat

Zakaj bi bil človek, ki se tako obnaša na netu, IRL popolnoma kul model? Nope, ne verjamem v to. Pač modelček je verjetno na polno zafrustriran z odločitvami v lajfu, osamljenostjo in splošno življenjsko situacijo. Nekdo, ki je IRL popolnoma kul, ne bo čutil take večletne potrebe po poniževanju drugih.

Strateške naložbe? V oklepnike ali kaj si imel v mislih? Dokler je pol milijarde za afnanje z vojaškimi igračkami, je denarja dovolj za vse. Itak spet lep procent €€€ za provizije na neznanem kraju ob neznanem času. Pri kulturi najbrž sploh ne gre za denar. Itak ga politika nonstop troši za neumnosti direkt pred očmi javnosti. Konzervativcem gre IMO bolj na živce to, da eni ljudje dejansko uživajo v tem kar počnejo. Ne gre jim v kocept dela, totalen blue screen of death v možganu. Iz notranje potrebe po ravnovesju kozmosa se potem borijo, da bi ljudje kulturo ustvarjali, če ne zastonj, pa vsaj za čim manj denarja. Zato razni narodnozabavni bandi ves čas ful poudarjajo da hodijo tudi na šihte oz. vsaj skrbijo za kmetijo, da jih ne bi slučajno kdo imel za parazite.

The Great je super.

Težko opišem občutek pri vožnji. Je drugačen v vseh pogledih. Zadeva nerealno pospeši. Ampak ta pospešek traja in traja brez prekinitev. Enkrat sem na LJ obvoznici v trenutku imel 200 na števu, pa se nisem zavedal. Sam hotel sem enega prehiteti. Je že tako, da ko se vsedem v drug avto in peljem ropotanje motorja malo moti. Zadevo treba sprobat. Tudi če je npr kakšen švohnejši avto. Recimo do 60km/h ali še malo višje, grem glavo stavit da eGolf poči dol GTIja. Za hitre manevre super avtomobili. Moja Tesla je AWD Long range. Tako da ga polnem do 90% in normalno vozim. Nič ne šparam. Vipava-LJ porabim 20% (cca 80km) s klimo, po predpisih in občasnim izlivi hitrosti. Trenuto sem naredil 3200km (od 21.Aprila) in še nisem plača niti evra za polnjenje Dva dni nazaj sem šel v Hotemaže (Predvor) na Kruhkerijo Gorjanc. Štartal (iz LJ) sem z 35% baterije. Zdračuanl sem, da ne bi bil noben problem priti. Samo glej glej pridem tam in kar polnilnica, ker tam šef iam i3. Ta občutek mi je nor, ki se ga nikakor ne morem naveličat. Avto ima vse kar sem si želel. Moč, pospeške, nizke stroške vzdrževanja, tankanje poceni, miljon gadgetov. Vesel sem, da ima mnotri LTE net in internet radio ter Spotify. Samodejna vožnja v primeru gužve mi je zakon.

Aja mimogrede, tisti onseni direkt pod Asahi-Dake žičnico so bili men bolj za en kurac, stari, nikakvi in dragi. Boljši it v dolino v manj turist-trap kraje. Sapporo je tko, spet japonska Gužva na vpadnica, gužva v mestu, semaforji, ljudje, javni promet. Avto sva pustila v garažni hiši in živela par dni v hotelu praktično v centru. Z vzpenjačo sva šla na Mt. Moiwa, kjer je tak panoramski ragled na mesto in tipi furajo punce na dejte, jedla sva jingisukan, ki je lokalna specialiteta (ovca z zelenjavo), šla na pir v lokal, se probala mal zgubit med ulčicam, obiskala botanični vrt (kul) in tko. Sapporo ima dost specifično arhitekturo, močno se pozna vpliv ameriške arhitekture iz 19. stoletja. Zelo težko je v muzejih najt in prebrat kaj o originalnih prebivalcih Hokkaida, ainu-ih, ker so jih japonci poasimiliral in se radi delajo, da jih ni več. Na drugi strani pa ti cel Hokkaido da vedet, da Japonci prav dolg niso tam. Botanični vrt te opozarja na poredne ptiče. Ko sva se spravla nazaj v avto sva se usput ustavila še na olimpijskih skakalnicah. V uradni prodajalni zraven lahko kupiš tud majco z vsem skakalnicam v svetovnem pokalu, vključno z našo češko Planico Od tam sva se odpeljala ob obali proti zahodu, skozi ribje tržnice v Yoichi in proti zmerom bolj redko poseljenim delom do obale Shimamui in naprej do rta Kamui. Ta del Hokkaida je najdalje cajta poseljen z Japonci in ima tudi že zelo japonski vibe, so pa to vseen male ribiške vasice s kristalno čisto vodo. Spala sva v kempu v mestu Kamoenai, bila sva edina obiskovalca, mestece je zelo malo, kamp je mal bolj na obrobju in sred noči mi je bilo dejansko kr mal weird Zgodila se nama ni nič, sploh se ne spomnim, da bi koga srečala razen v onsenu mal proč od obale (nič posebnega, se je pa dal umit). Tukaj nama je vožnja počasi že presedala, tud ta del Hokkaida je bil bolj domač in ne več tok zanimiv, tko da sva v enem kosu odvozila 240 km v Hinohamacho, vmes mal surfala v zalivu Uchiura (zelo močan tok, ful močni in kar veliki valovi, sem bil presenečen, da so take razmere v dokaj zaprtem zalivu) in valda spet šla v nek lokalni onsen, kjer je imela žena celo izkušnjo z lokalnim babicam, ki jim je to glavni družabni dogodek v dnevu in čebljajo nonstop in te med drugim tud umijejo po hrbtu, čeprav si nek frišn tujc Jaz nisem imel takih problemov. Aja, pa kamorkol vržeš kamen zadaneš kakšen vulkan. Od tukaj je bil le še skok do Hakodate, kjer sva imela trajekt za pot nazaj na glavni otok. Hakodate je bil en izmed prvih mest na Hokkaidu, je bil tudi do požara 1934 največje mesto na Hokkaidu in prvo pristanišče na Japonskem, ki je trgovalo s tujino. Prov ful neki se ga ne spomnim, prespala pomoje nisva, pogledat sva šla utrdbo Goryokaku, kjer so se japonci pobijal v državljanski vojni, opečnata skladišča v pristanišču, arhitekturo (spet ful velik vpliv tujine, pravoslavne cerkve itd.). In šla jest v Lucky Pierrota, lokalno hamburger verigo. Burger je bil OK (svetlobna leta pred mekičem), je pa bolj point teh lucky pierrotov, da imajo čist over the top lokale. Ta v katerem sva jedla midva je bil opremljen čist božično, ne vem kok 100 različnih božičkov in okrasov nažokanih povsod kjer je bil kvadratni centimeter prostora. More bit noro za pucat. Lahko bi šla v s trajektom v Aomori, največje mest prefekture Aomori na glavnem otoku, ampak sva bila spet alter in sva šla v Oma, malo ribiško vasico čist na severu Honshuja. Najbolj je znan po svoji floti ribiških ladij, ki lovijo tune. Na trajektu je bilo cel kup prospektov za restavracije v Omi, nisva še imela kosila in sva se hypala ko pri norcih. Valda sva upadla v uro med kosilo (do cca 1h) in večerjo (po 5-6h), ko je večina tradicionalnih restavracij zaprtih. Tam nabirava kroge po (ne preveč velikem) centru in najdeva nek plac, ki je odprt. Kot že ufuran veteran japonske kulinarike mi je bilo s prve jasno, da ne bo poceni in da ne bo zanič. Zgledal je namreč ko en star, majhen pajzl, par miz na tatamijih, šank, vse v temnem lesu, za šankom mojster kuhar. Prizor bi kamot vtaknil v Kill Bill in ne bi noben opazil, da je kaj čudno. Ker ga je žena nagovorila japonsko sva imela takoj plus pike, padli smo v standardni chit chat, s kje sva, kaj počneva itd. in kaj bova jedla. Sushi po njegovem priporočilu, ker najbolj ve katere ribe je dobil dons in so kul. Tko, jedel sem ogromno ful dobrega sushija (pač perk življenja na japonskem), samo to je bil čist nek drug standard. En je bil s (surovega ofc) morskega ježka, ki zgleda ko nek zdriz, ampak v ustih je bil čista harmonija okusov. Tuna je tukaj sploh high class in je v njegovem meniju ni bilo, tako da sva naročila še 2 s tuno, ki se je topila na jeziku in dobila "on the house" še tamagoyaki, sladko omleto. V glavne, 12 od 10, would do again, najboljši sushi, kar sem jih jedel. Od tu naprej sva se potem po obalnih cestah vozila proti domu 700 km južneje. Ta del je (menda) potresno precej stabilen in tukaj ima japonska sredi ničesar glavno skladišče jedrskih odpadkov, neke odročne raziskovalne center za fuzijo, valda tud par nukleark, tko dost prazno in bedno deluje vse skupaj. Mal južneje je Misawa, kjer imajo američani ful veliko vojaško bazo (največjo poleg tiste na Okinawi), vojska povsod, prvič sem se tudi na japonskem počutil, da nisem prevel zaželjen v trgovinah in restvracijah, domačini namreč ful ne marajo američanov, ki delajo pizdarije, se vozijo pijani, so primeri posilstev itd., ki jih potem vojska premesti iz države in ne pridejo na državna sodišča. Ta del poti mi je bil dost beden. Je pa ful lepa obala Iwate, odvozila sva del med mestom Kuji in Miyako, skalnate obale, gore v notranjosti, ogromni gozdovi. Kampirala sva ob obali, hodila v lokalne osene in nabirala kilometre. Mal je bedno, da v strahu pred potresi in še eno Fukushimo zdaj na veliko gradijo nasipe in betonirajo obalo, čemur lokalci ful nasprotujejo. Upam, da jim rata dosežt nek konsenz in ne uničijo vse, kar imajo (japonci niso prav neki spretni pri ravnanju z naravnim bogastvom). Zadnji dan sva imela nomadskega lajfa že počas dost, se v Morioki ustavila na kosilu, spravila na avtocesto in dobrih 400 km odfurala v kosu. Odsek med Sendaijem in Iwakijem gre par km mimo "slavne" jedrske elektrarne v Fukushimi. Ta del je zelo surrealen, za začetek te že pri Sendaiju pozdravijo elektronske table z mertivam sevanja na avtocesti. Od tu naprej se voziš skozi območja, ki jih je tsunami najbolj prizadel, Soma in okolica, in na koncu vasi okoli reaktorja. Tam se voziš po avtocesti, gledaš hiše, ki jih počasi prerašča trava in drevesa, prazne ceste, semaforje (delujoče) ... Ko sem prvič videl tablo mi je bilo smešno, ko sva enkrat odfurala skozi cono se naju nek tak srhljiv vibe ni znebil cele poti do doma. Na koncu sva za pot porabla 11 dni. Če bi šla še enkrat bi si vzela ali več časa ali se manj premikala, vsa ta vožnaj te kr zjebe. Pa ful sem si želel it še na čist vzhodni in severni del Hokkaida, samo dokler nisva bila tam nisva zares dojela, kako ogromen je.

Par let nazaj sva šla julija z ženo na roadtrip po Hokkaidu. Če bi znal narest kakšno preprosto mapo bi jo, samo tele googlove zlepljenjke, ki se hočjo držat cest itd. so kar muka, tko da bo bolj opisno in naj si zainteresiranci sami markirajo kraje na zemljevidu. Avto sva imela svoj (sva šla kasneje tudi z rentanim), karavana, naloženega s surfi, cunjam in šotorom. Detajlnega plana nisva imela, samo 2 tedna za zapravit nekje na serveru. Štartala sva v Oarai-ju, men zelo simpatičnem mestecu cca. 100 km severno od Tokya, iz kjer je direktna trajekt linija v Tomakomai na Hokkaidu, najbolj severnem japonskem otoku. Spala sva v skupnih sobah, vibe lajde je tko direkt iz 70h, hrana v menzi bolj za en kurac (za japonski nivo), so pa kul kopalnice (skupne (čemu rečejo sento), zelo klasika za japonsko), kjer se namakaš v topli vodi ob ogromnih oknih in gledaš razburkano morje. Od keša se ne spomnim nič, ampak te scene ful niso neki drage. Iz Tomakomai sva se po obalni cesti odpeljala na vzhod, proti rtu Erimo (~160km). Praktično takoj dobiš vibe Hokkaida, ki je zelo drugačen kot na meni bolj znani Japonski. Prvo, Hokkaido je ogromen in ful bolj redko poseljen kot ostala japonska, pa še to je skoraj polovica v Sapporu in okolici. Ceste so ravne, furaš se kilometre brez da bi srečal živo dušo, ogromni ranči konjev, kmetije, male vasice. Klima je opazno hladnejša, nimajo deževne sezone, arhitektura je drugačna. Prvi dan se nama ni dal kampirat in sva rentala eno leseno hišico. Bila sva še mal zgodnja za turistično sezono in je bila večina kampov praznih, delala se je že tema, bila sva sred nič, navajena japonske gužve in ko se je usedla prostranost Hokkaida me je u izi že mal skrbel, da bom spal v avtu. Nisva. Erimo je vetroven, poln tjulnov, se pa na sever vlečejo kilometri plaž črnega peska. Sred poletja verjetno tam koga srečaš, nama je bila čist alien izkušnja. Iz Erima sva šla ob obali na sever proti Obihiro (~100 km). Žal iz tega dela nimam tko nič slik, se pa voziš čez kilometre in kilometre polj, ko prideš v civilizacijo so to kmetije, silosi, nekje tam ima japonska vesoljska agencija tud nek raziskovalni center. Po poti sva se na hitro ustavila v manjšem mestecu na kosilu, ful prijazni ljudje, prepoznal so registacijo, naju spraševal kaj počneva tam, zelo kul vibe.Sam Obihiro je mesto kot mesto, sva dobila shoping center, kupla mal knjig v knjigarni, se pa jaz nisem mogel znebit občutka, da je to mal drugačna Japonska kot jug. Spat nisva hotla v hotelu ali sploh ostat v mestu in sva šla poiskat srečo proti goram na severu. Spet ogromne kmetije in mala mesteca s trem semaforji. Iz teh delov je nek najin prijatelj, star fizik, ki sicer že leta ne živi več na Hokkaidu, in je pravil, da je imel par 100 metrov od hiše do vrat v ograji, najbližji sosed pa je živel 2 km preč. Mal po google maps mal po feelingu sva zavila na malo gorsko cestico, ki je po 15 km ničesar pripeljala do onsena (toplice) in kampa. V onsen sva se šla namočt in umit in spat v kamp (to je bil najin default mode večino potovanja). V kampu ni delal nihče in je delal na zaupanje (to je spet klasika), računal so slaba 2 evra na osebo. Za vibe kako zgleda tak osen (no točno ta): https://www.kanno-onsen.com/spa/ Za google maps lokacijo pa je search string shikaribetsu gorges. Zjutraj sva ob gorski reki, ob kateri je tudi kamp, našla naravni onsen, zajeto termalno vodo v tolmunu. Si sredi gora in gozda, nekje nad 700 metri, okrog tebe kilometre ničesar, in se nag namakaš v topli vodi medtem ko poslušaš žuborenje vode in čeblanje ptičev. Tam se mi je pomoje odluščilo ene 6 mescov stresa v pol ure. Imam še boljšo sliko, samo je na njen žena in bi me pomoje ubila Naslednji dan novih 100 km, čez gore na sever do mesta Asahikawa. Po poti srečaš nekaj jezer (Shikaribetsu in Nukabira), nekaj malih mestec, v katerih bi takoj živel, pogledala sva en muzej živali v tistem delu sveta, se naučila kako prepoznat da je govno od medveda in spizdit in splezala čez prelaz. Na celi poti ni bilo ene pumpe, avto pa že na rezervi. Honda v normlanem lajfu ni kurila manj kot 10 litrov (because sport car in kratke relacije), no po Hokkaidu je imela povprečje neke 4 litre pa pol, tako da sva uspešno prišla še z neki fore do pumpe v Kamikawi. V tem delu je nekaj več ljudi, tudi mal težja industrija in rudniki, zgleda pa vse tko v propadu in iz zlatih časov nekje v 70h. Se u bistvu dost mal spomnim razen precej zanič hrane nekje ob cesti. Tako da sva rajš odkurila skozi vzhodna predmestja Asahikawe, ki so spet zelo cute, grički, travniki, mal večje vasice in mesta, tud Špar se najde (Špar je probal vstopit na japonski trg in so začel s Hokkaidom, zdaj mislim da je samo franšiza za par convinient storov). Ful so ponosni in na polno se reklamira Asahiyama živalski vrt. Ta najin frend je reku, da je tako ogromen, da rabiš 2 dni, da ga pogledaš. No, mogoč za Japonce (njihovi živalski vrti so za naše razmere dost mizerni). Ni da mi je žal, samo je že ljubljanski ful boljši Tko da če ste tam in ga zgrešite se ne sekirat. Evo sliko koze. Najin cilj v tem koncu je bil sicer Asahi-dake, najvišji vrh Hokkaida in seveda vulkan. Najina baza je bila Higashikagura kamp, zelo lep z velikim onsenom praktično čez cesto. Najboljši del je zunanji del, kjer se luftaš od vročine vrelcev na stolu pod zvezdnatim nebom in v daljavi gledaš gore v mesečini. Anyway, Asahi-dake, 2290 metrov. Zelo visoko se da pridet z žičnico, kar je pomoje pametno narest. Okrog zgornje postaje je nekaj sprehajalnih poti in trop turistov različne fizične pripravljenosti, in kar konkretna kolona po direktni poti na vrh. Le ta je precej dolgočasna (pač štepaš pobočje vulkanskega peska in gledaš table z nadmorsko višino), vsake tok časa zabazdi po gnilih jajcih. Kljub juniju je na vrhu še precej snega. Se pa fuul splača (vsaj če to dopušča oprema in fizična pripravljenost) od tam odhajkat naprej, midva sva naredila kakšno 8 ur dolgo krožno pot še malo proti Ushiroasahidake in krožno na sever čez ledenike in ledeniška jezerca. Štepaš kilometre po hribih in se potem nekje sredi poti usedeš na kamen in bose noge namočiš v termalno vodo, idila. Slik teh hudih scen valda nimam. Od tu sva se po stranskih ulicah odpravila proti Sapporu. Spet slik nimam, je pa ful lepo, ogromna polja cvetlic, razgledi na gore, je pa tud mal žalostno, ker se stara prebivalstvo in uhaja v velika mesta, tako da je čist navadn prizor videt osnovno šolo, ki ima par štukov vsa okna pokrita z deskam, ker jih ne uporabljajo več. Upam, da se ta trend počasi mal obrne in bojo ljudje spet živel izven miljonskih mravljišč. Anyway, Sapporo in naprej po pavzi v drugem postu.