Skoči na vsebino

Lestvica

Priljubljena vsebina

Prikaz vsebin z najvišjim slovesom na dan 28. 06. 2020 na vseh področjih

  1. Zanimivo, moje izkušnje so pa prav obratne. Sam bi rekel, da noben poznan človek, ki bi ga jaz označil za inteligentnega ni prilagodil svojega razmišljanja okolici. Pravzaprav opažam, da se je večina ljudi, ki je po mojem mnenju sposobna kritičnega razmišljanja in sprave (?) popolnoma ogradila in odmaknila od političnih tem in novic, ker nimajo potrpljenja ali energije opazovat to drvenje v propad, ki ga zadnji čas gledamo (globalno in lokalno). Opažam pa nasprotni pojav pri večini ostalih (recimo pri "povprečnemu" človeku) - vedno bolj in bolj je aktualen tribalizem. Vse bolj intenzivno svet delijo na "naše" in "njihove". Politika v splošnem, talevi/tadesni v slovenskem prostoru, so v tem kontekstu samo simptom in ne vzrok. Smo proti 5G, ker sem to prebral na internetu. Ne maramo cepiv, ker farmacevtski lobi hoče samo denar. Nočemo met jedrske elektrarne ker (nekdo ki nisem jaz) ni eko, bi pa mel električni avto, ker to pa je eko (oz. ker jaz pa sem eko). Radi mamo živali zato se nam zdi ful fejst ko nam muc prinese zmasakriranega ptiča 1x na dan. Učiteljica je neumna, naš sonček pa poseben. Skupna nit vseh teh debat je zelo preprosta: "mi" proti "njim". Zdi se mi, da je vzpon socialnih medijev omogočil vzpostavitev t.i. echo-chamberjev na vseh možnih polih političnih, znanstvenih in družbenih spektrov, ki so postali ena ogromna pošast, ki bo eventuelno sama sebe požrla. Ljudje se zapirajo v svoje mehurčke in niso pripravljeni sprejemat ali pa vsaj razumet ničesar, kar se ne sklada z njihovim pogledom na svet. In to velja tako za leve, kot za desne. Ne me narobe razumet - absolutno se mi zdi problematično propagiranje delitev za namen nekih agend, ideoloških ali osebnih. In popolnoma priznavam, da hujskaštvo politikov negativno vpliva na celotno družbo. Ampak dejstvo je (in to je zdaj point tega mojega sestavka), da hujskaštvo deluje! Pada na plodna tla, ljudje ga požirajo z odprtimi usti in zraven kričijo "daj še". Narod, ki bi bil sposoben samorefleksije in sprave, bi tako retoriko zavrnil. Dejstvo je, da je ne.
    7 točk
  2. Glej, Black =/= All, pa če se na glavo postaviš. Prav tako kot White =/= All, ali pa Asian =/= All. Poleg tega: če je to res sporočilo mota BLM, zakaj pol ne bi smel kdo napisat tega sporočila takšnega, kot dejansko je, ne da preko vseh svetovnih ras in narodnosti blanket vržejo "Black"? En Kitajec se ne more ravno identificirat kot Afroameričan in mu ta slogan ne bo nikoli pomenil toliko kot All lives matter, v katerem je vkomponirana tudi azijska oziroma kitajska rasa. Ko se pogledam v ogledalo, vidim, da nimam črne polti ampak belo (česar si tudi nisem mogel sam izbrat), zaradi česar mi osebno več pomeni slogan, ki vkomponira vse narodnosti in rase vključno z mojo kot pa slogan, ki omenja zgolj eno raso, kateri ne pripadam. Pač ne vidim razloga, zakaj bi moral na silo omenjat samo eno raso, da ne izpadem rasist (!) ali provokator, namesto da v eni besedi vključim vse ljudi po celem svetu. Mi je žal, da se tako pizdim tu na forumu (nič osebnega), samo tak nelogični bulšit mi pa res dvigne pokrovko.
    5 točk
  3. Kako se časi spreminjajo. Kot mulcu mi je bila največja mora, da sem prišel k nekom na obisk in sem lahko samo gledal kako on igra. Ali v Arcade igralnici čakati, da se tvoj omiljeni avtomat sprosti in si upal da igralec nima več žetonov. Danes je pa resen biznis v temu, da folk gleda kako drugi igrajo igrice. Tega ne morem razumet. Twitch, not even once!
    4 točk
  4. @Skunky Lee @S<3NEC Jaz bi poudaril ne samo social-media-enabled obrat v ekstra populizem politikov, ampak tudi to, da se medijem (tradicionalnim in družbenim omrežjem a la Twitter) zelo izplača spodbujanje in poudarjanje tega agresivnega, kratko-in-nepoglobljeno, 'na nož', črno-belo, mi-proti-njim tribalističnega načina komuniciranja. Te napihnjene in radikalizirane Twitteraške drame in agresivne izmenjave, vključevanje raznih celebrityev in drugih javnih oseb (ki dostikrat pametujejo in pridigajo o stvareh, za katere res nimajo nobenih kvaliikacij), tekmovanje, kdo bo bolj uspešen v nadjebavanju nasprotnika s kratkimi, agresivnimi objavami, ki skušajo prodat nepreverjene/lažne/iz konteksta vzete trditve kot dejstva... To vse generira daleč največji engagement in največ klikov, kar pomeni večjo gledanost/obiskanost spletnih strani, več prihodka od oglasov itd. V času, ko je velika večina mlajših generacij in tudi veliko ljudi srednjih let stalno ali vsaj občasno prisotnih na netu in na družabnih omrežjih, so mediji namesto klasičnih televizijskih debatnih oddaj, tiskovnih konferenc in javnih razprav v fizični obliki, pograbili in začeli poudarjat izmenjavo popreproščenih/naivnih/slabo informiranih/radikalnih/zagrenjenih/populističnih/šovinističnih/pretirano strankarsko 'prepričanih' in neomajnih, neprilagodljivih mnenj raznih random ljudi, zvezdnikov in politikov... Tu pridejo najbolj do izraza najbolj glasne, dogmatsko neomajne in 'verne' manjšine in tisti segment ljudi, ki so (pa naj bo zaradi vzgoje/osebnostnih lastnosti ali pomanjkanja inteligence/razgledanosti) nezmožni ali nepripravljeni na bolj kompleksno, večplastno kritično razmišljanje. In nasploh je dinamika ter sama zasnova družabnih medijev taka, da ljudi ves čas potiska v neko opredeljevanje do in oblikovanje (plehkega, slabo podučenega) mnenja oz. odziva na stvari, ki se nas velikokrat ne dotikajo neposredno oz. res nismo v položaju, da bi lahko tehtno komentirali. Kot sta zapisala, imamo tako eno precej tiho zmerno (zaenkrat še) večino (pa naj bodo po političnih prepričanjih zmerni konservativci, zmerni levičarji, zmerni liberalci, kombinacija različnih pogledov itd.), ki bo enostavno prevpita oz. preglašena s strani hardcore spletnih vojščakov obeh polov oz. vseh skrajnosti, ki imajo bistveno več volje, časa in energije, da s stotinami objav zbujajo vtis, da je tistih par tisoč shitshow objav/komentarjev pod neko novico ali kontroverznim Twitter postom realen pokazatelj tega, kaj si misli nek povprečen državljan. Meni se tudi ne bi dalo na Twitterju pisat več odstavkov dolgega wall of texta, v katerem poskušaš zajet večstranski pogled na stvar in vsaj malo ublažit strasti, če te potem na desetine histerikov/prepričanih vojščakov z vseh strani cinično napade al se pa zapiči v nek določen stavek ali dva.
    4 točk
  5. Po dolgem času je zopet na voljo Snetijev opis igre. Uživajte. https://jazbina.si/blogs/zgodbe-iz-jazbine/the-last-of-us-part-2-opis-igre-sergej-hvala?
    3 točk
  6. Prva skupina ljudi, ki jih opisuješ, bo vedno sposobna generirati lastno mnenje ne glede na pritiske okolice. Njihova načrtna ignoranca pa meni pove, da jim ni vseeno, ampak se počutijo nemočne. Glede druge skupine se ne strinjava. Jaz bi jo razbil na dva dela. Eni so "neopredeljeni", ki niso razvili dovolj močnega lastnega mnenja in so odprti za argumente iz okolice. Oni zaenkrat predstavljajo tiho večino. Drugi pa so recimo "prepričani". Slednji zelo intenzivno širijo svoje prepričanja in vedno bolj uspešno rekrutirajo neopredeljene. (Popularna raziskava) Skupno prepričanim je, da za svojo argumentacijo, načrtno ali ne, uporabljajo lažnive oz. šibke argumente (slab prevod za "Fallacy"), ki jih je običajno izjemno težko izpodbijat. Tega je sicer sposobna prva skupina inteligentnih ljudi, ampak je vsem jasno, da je to večinoma Sizifovo delo in ni vredno njihovega časa. Tu po mojem mnenju ključno vlogo odigrajo javne osebe, ki s svojim izjemnim dosegom močno vplivajo na neopredeljene in jim vlivajo oz. jemljejo zaupanje v kredibilne vire. Na negativni strani spektra žal prednjačijo politiki, kar je popolnoma nedopustno. Pri neopredeljenih dosežejo, da se jim popolnoma podredijo v vseh svojih pogledih in ne pustijo, da bi del svojega mnenja oblikovali drugače. Od tu naprej se začne binarna delitev, ki jo je, ob nenehni baraži od zgoraj, praktično nemogoče "ozdravit" s spodnje strani. Da je bera polna, so tako radikalizirani posamezniki še dodatno dovzetni za druga sporna mnenja. Celoten narod nikoli ne bo sposoben samorefleksije. Preveč naporno, če ne celo nemogoče, si je ustvariti učeno mnenje na vseh področjih zanimanja. Glede večine dejstev smo pač primorani sprejeti tuje mnenje in prav je tako. Ljudje si za avtoriteto žal pogosto izberejo napačne ljudi. In tu se cikel prične.
    3 točk
  7. Najbolj smesno (grozno, ce bi zivel v ZDA) pa je, da BLM in enakomisleci s svojo izkljucevalno retoriko v amerisko druzbo vnasajo nove hude razdore, rasizem in diskriminacijo na podlagi barve kože. Pravo, dobro mislece, bomo rekli kar humanisticno gibanje bi skrbelo za enotnost in prosperiteto vseh, tile pa zgolj mesajo drek in skrajno neugodno polarizirajo ljudi. Res slabo.
    3 točk
  8. Meni je bil carski špil, definitivno benchmark za kinematične zgodbe. Sem seveda na strani čaščenja tako ambiciozne izkušnje, samo mi kot celota na žalost ni dal emocionalnega doživetja, kot sem upal. Ne v dobro, ne v slabo smer. Skoraj ne vem, če mi ne bi bilo na malce twisted način ljubše, da bi bil v neodobravajočem kampu, samo, da bi imel bolj intenziven odziv na vse skupaj . Malo sem razmišljal o možnih razlogih za realtivno medlo reakcijo na sicer tako emocionalno polarizirajoč špil. Mogoče bi kot prvo izpostavil manjše razloge in jih stopnjeval proti pomembnejšim. Tista najbolj superficialna, a verjetno obče najbolj kontroverzna stvar, izvira iz splošno prisotnih konvencij normativnosti. Odpor do drugačnosti, česar je v tokratnem TLOU v izobilju, je en najbolj človeških konceptov. Ohranjanje občutka selfa in pripadnosti širši družbi na račun kljubovanja spremembam je temelj človekove stabilnosti, zaradi česar moramo slednje sprejeti kot nujno za naš obstoj. Hkrati pa naš obstoj ni mišljen, da bi bil popolnoma brez razdvojenosti, tako da moramo sistematično tudi gojiti razumevanje in sprejemanje drugačnosti kot temelj boljšega in bolj pravičnega sveta. TLOU za moje pojme opravi fenomenalno delo z nevsiljivim nastavkom za razmislek o našem odnosu do drugačnosti. Na tem mestu se ne bom pretvarjal, da sem se lahko s katerim koli od obeh glavnih likov poistovetil tako kot z Joelom, vendar je tovrstni manjek popolnoma upravičen in predvsem nadomeščen z vzpodbudo za moj razmislek o lastnem odnosu do take drugačnosti. Skratka, tega dela v bistvu ne smartam za slabega, temveč resnično pozitivnega, ne morem pa žal mimo dejstva, da je vseeno majhen fragment, ki botruje moji manj intimni igralski izkušnji. Nadalje sem ugotovil, da mi je tekom igre manjkalo zapomnljivih glasbenih trenutkov. Ti so definitivno prisotni, vendar se pozna, da se kar porazgubijo v 30 urni izkušnji. Ambientalni komadi so vzdušni, a bi imel raje več raznolikih kitarskih vložkov, ki so postali ena od igrinih identitet. Smo pa imeli po drugi strani tudi tako sceno, ki je absofakinglutno fenomenalna in je velika škoda, da podobnih momentov ni več. Določeni igrini elementi so se mi zdeli preveč razvlečeni. Podobne občutke sem imel že pri četrtem Unchartedovem koncu, tukaj pa se lahko to aplicira na skoraj cel špil. Manj je lahko več. S tem niti ne ciljam na gameplay, ki mi je bil vključno s setpieci dokaj simpatičen, čeprav v osnovi brez večjih presežkov, temveč na dejavnike, ki naj bi gradili igrino emocionalno ogrodje. Iskreno mi je bilo fascinantno gledati, kako brutalno izkušnjo lahko naredi top studijo s pravimi resorsi. Nisem občutljiv na take stvari in imam rad njihov doprinos k občutku visceralnosti, vendar lahko vseprisotna brutalnost nekoliko razvodeni ključne zgodbovne momente. Svet The Last of Us je grd in neizprosen, človeško življenje že davno ni več sveto in to ni nekaj s čimer se lahko povežem. To seveda ni nekaj novega, in bi bilo kar malo cinično, če ne bi upošteval, da obstajajo področja v našem resničnem svetu, ki se po svoji destruktivnosti verjetno ne razlikujejo kaj dosti od takega postapokaliptičnega virtualnega sveta, a večina o njih ne razmišlja na dnevni ravni. Pa bi bilo dobro, da bi bili pogosteje priče trpljenju teh ljudi, a hkrati človeštvo rabi stvari, ki vlivajo upanje in nam pokažejo, da svet ni le poln mizerije. Pri tem ima pomembno vlogo umetnost. Nikakor ne bi želel vseh različnih vej umetnosti pavšalno zgeneralizirati, saj mora biti prosta in izzivalna, hkrati pa mora nositi tudi odgovornost do svoje publike. Menim, da ima The Last of Us kot “pop umetnost”, pri slednjem večjo vlogo kot manjši, avantgardni izdelki, a to plat v večji meri zanemari. Naj ponovno poudarim, da nikakor ne bi želel idealizirane pripovedi, vendar tudi nočem in se aktivno upiram ideji, da bi od takega dela odnesel, da je človeška narava predominanto slaba. Igra sicer postreže z zrni upanja, vendar je tega premalo, predvsem pa ne pride do izraza v nobenem ključnem trenutku. Mogoče sem v tem pogledu nekoliko sentimentalen, vendar je po drugi strani človeško trpljenje del mojega vsakdanjega kruha in, če ne za kogarkoli drugega, žeim že zaradi lastne treznosti v umetnosti najti vir moči, ne glede na to kako turobno je lahko njeno ozadje. TLOU manjka večjega smisla za iskanje optimizma v najtežjih trenutkih ne zamerim, ker imajo avtorji vso pravico tudi na tak pogled, jim pa tega ne štejem ravno v plus. Mislim, da je prvi pomembnejši element, ki mi preprosto ni sedel, nelinearno podajanje dogodkov, oziroma natančneje njihov vrstni red. Sam koncept mi je sicer dobrodošla prevetritev starega recepta, samo mi je odvzelo ogromno suspenza, da so na začetku vsakega akta pobili osrednje like. Zaradi tega izgine anticipatorna tesnoba, ki je pomemben element pri grajanju stopnjujočega se visceralnega odziva. Tukaj tudi ni ravno pomagalo, da mi je smrt Joela nekdo spoilal tik preden se je zgodila. Roko na srce, mislim, da v resnici ne bi naredilo razlike, saj celotna struktura temelji na retrogradnem grajenju odnosov. Iz tega razloga bi bila zaradi močne povezovalne uvodne sekvence zame skoraj bolj efektivna Dinina smrt. Z Joelom smo se seveda poistovetili že v prvem delu, vendar se ta momentum ne obdrži, saj imata z Ellie na tej točki dokaj hladen odnos. Saj nas skozi igro čudoviti vložki preteklega bondanja ponovno opominjo, zakaj sta si toliko pomenila, vendar to meni ne nadoknadi zamujenega začetnega trenutka, ki naj bi dal naboj celotnemu maščevanju. Nisem popolnoma brezčuten, ni mi bilo vseeno za Joelovo smrt, absolutno sem se želel maščevati krvniku. Ampak hkrati na žalost nisem občutil srda, kot bi si ga sam želel. Kot so ga verjetno mnogi igralci, ki pa na koncu niti niso dobro vedeli kam osredotočiti te občutke. To me hkrati naveže na sam zaključek popotovanja. Celoten finiš dobro nastavi vztrajajoči gnev, ki se goji v Ellie. Pokaže kako trpi zaradi nerazrešene travme in kaj vse je pripravljena žrtvovati, da bi dosegla svoj zaključek. To je lepo in prav, na žalost pa se mi sama resolucija ne zdi pretirano uspešna. Končni obračun je pomemben zasuk v Ellijenem arku in prepotreben žarek optimizma, vendar izkustveno preprosto ni dovolj argumentov zanj, oziroma niso ustrezno proporcionalni kot protiutež nabranim negativnim emocijam. Dogodku sledi spomin na Ellijin začetek odpuščanja in ponovnega povezovanja z Joelom, in brez tega trenutka resnično nimamo konca, saj je začetni katalist za njeno spremembo, predvsem pa pokaže, da je tega zmožna. A na žalost to ni niti približno dovolj in me ne prepriča, da lahko nekdo, ki je impulziven, v afektu ter z ogromno prtljage, naredi tovrsten hipen preobrat. Škoda je, saj je imel Naughty Dog obilo priložnosti, da bi temu trenutku naredili pravico in ga primerno obtežili za iskreno katarzično doživetje. Iz glave je najbolj očitna in popolnoma neizkoriščena stvar, ki bi vnesla smisel v Ellijino odločitev, njen zgrajen odnos z Dino in otrokom. Ta aspekt človeške navezovalnosti, ki je bil temelj vsega sovraštva, bi moral hkrati postati v vsem svojem sijaju tudi njena odrešitev.
    3 točk
  9. Že nekaj let vozim tega hibrida: Na sliki so še stari diski. Sedaj imam Ultegra rotorje, ki so res močno izboljšali zaviranje. Sanjam o eni fini specialki, ampak ne gonim dovolj, da bi si upravičil investicijo.
    2 točk
  10. Zadnje čase nisem veliko na kolesu, se pa ob priliki malo bolj zasilim. Brez preworkout meala, le košček pice na polovici, ker mi je bilo preveč slabo in solata za post (1060 m višincev je naneslo): 50 km jebenega vetra v prsa (1000 m višincev): Edit: Ne zmorem pa kake omembe vredne hitrosti. Letos sem uspel naredit le 800 km
    2 točk
  11. Res ste neverjetni eni. Userje, ki jih mam v spominu kot zgledne forumase, uspejo bebci ala VG, andrejus, enygma in cocacola sprovocirat do te mere, da zacnejo serife ozmerjat s picketinami, ker jim ni pogodu to, kar pisejo. Tebe mislim Chenier, saosin je se iz cajtov prejsnjega foruma glup ko tocak in ne zna enega konstruktivnega posta skup sklamfat, tako da njega sploh ne stejem tule noter zraven, ti bi pa lahk pokazal mal vec odraslosti v tem primeru, ne pa da se iz ihtavosti takoj zapodis v serifa, ki mimogrede sploh ni odgovarjal tebi z onim postom Dejte ze enkrat dojet, da ta folk, ki vas provocira, popolnoma boli kurac za to, kaj bi vi radi brali na tem kurcevem forumu in da jim samo se dodatno spukate na karbid ter dajete dodatno veselje s svojim pizdenjem in pljuvanjem. Ta forum je circlejerk? Ma nemoj, a si od vceri na internetu, lol. Prav tisto, ko da ste v cetrtem razredu, "zatozu te bom trsici", "ja, kr dej me", "uhuhuhu, lej ko me je dejansko prijavil", "picka ena, idi mal nazaj po temi brat"... mislim, fak no In da uspe braindead shitheadom dolocene uporabnike sprovocirat tako dalec, da more prepoved postanja padit, sori stari, men si v tem primeru dost bolj smesen ti, ker se, kot ze napisano, pustis sprovocirat bedaku, ki mu je tocno to glavni cilj Pizda, dejte si v pravila foruma, da je podjebavanje in provociranje v politicnih temah downright prepovedano, ker eni nocete brat dolocenih pizdarij, lol. Ze to se tak smesno slisi, da neverjetno
    2 točk
  12. Mesečnik na FB jamra nad prisotnostjo policajev. Ograje, robokopi, pa zgolj dva ideološka nasprotujoča si tabora sta organizirala proteste ob državni proslavi. Prognoza: drvimo v fašizem Jebeni klovni. Za razdeljenost pa seveda kriv le in zgolj Janša
    2 točk
  13. Lol če so to "lepotci" od golov, jezus kristus je slol liga kurac.
    1 točka
  14. Če res neveš nič, pa ker je story driven špil, potem raje ne beri.
    1 točka
  15. Pa debil je. Kar bluzi nekaj. Saj Urban ni nič boljši.
    1 točka
  16. Omg nenad tele dej spizdi
    1 točka
  17. Pa v Stožicah več folka k v normalnih razmerah. Gg wp.
    1 točka
  18. Haha, urban degenčić in nenad proteza. Ko ti je žal, da covid ni ukinil fuzbala oz prenosov.
    1 točka
  19. cestitke. zdaj pa par let medenih tednov, pol se pa zacne veselica.
    1 točka
  20. Ta protega pa velik spila sah, vidim da so eni v vsakem boljsem napadu v mat poziciji
    1 točka
  21. Povej še za največji plus - sokomentator ni Branko Zupan
    1 točka
  22. Mene ne moti. Vem pa, da Enygma ne mara, če se dissamo in hecamo in delimo nepreverjene informacije v tej temi. Tako da zavoljo njegovih čustev pozivam k banu Upam, da razumeš. Pa lep pozdrav
    1 točka
  23. Mene na tem plakatu moti samo to da je DeSuS na desni, bi moral na levo.
    1 točka
  24. Sploh ne razumem zakaj bi pri tem plakatu sploh kdo razmisljal da je za ban ali neko sankcioniranje. Dobesedno je tako razmisljanje zavržno. Neverjetno levičarji niso sposobni prenest ene kritike. 70 let so nas masirali in očitno je zadeva delovala. In potem sem jaz omejen in nerazgledan. In bi moral vam plačevati da dobesedno riti kažete in jebate in dojite pse. Ma faak off.
    1 točka
  25. šarec je zaprl meje pr 60ih okuženih pa je bil janša glasen da je blo prepozno. kok okuženih mamo zdej? 110? kdaj bo zaprl meje?
    1 točka
  26. folk je opazil, da je imel model na streamu napisano "prepare for the 29th" zdej je valda polno govoric, da naj bi on, shroud in ninja nardil svojo streaming platformo, potem so eni pogruntal, da naj bi se spotify pripravljal na vstop v streaming sceno, facebook gaming ponuja 2x visje zneske za prestop k njim (edit: kot jih je mixer), tencent naj bi tudi kmali uletel z neko svojo zadevo (trovo.live) verjetno je twitch izvedel za neke skrivne plane in so mu po hitrem postopku servirali permaban
    1 točka
  27. 1 točka
  28. atmosfera zgleda carska
    1 točka
  29. - vidim da je dzaver poastal - odprem da preverim, na katerem mestu je tlou2
    1 točka
  30. Konc kroga se spust cez bike park
    1 točka
  31. Preworkout meal Sem sou s tamalo v gostilno, sej biu regres
    1 točka
  32. kere se kej splača kupit, pa da je best buoi? mora bit čimbolj zračna in lahka, atestirana na čelni trk do 40 km/h, pa da ne tišči preveč. kej stilsko sprejemljivega nekje do 20 €, če je možno.
    1 točka
  33. 36 rythm so tam neki ko yari. Pol pa performance so ko lyrik
    1 točka
  34. Res, iskreno, ne vidiš težave v tem, da bi začel omejevat podporo samo na stvari, ki jih ti sam "razumeš"? Da ne bo pomote, akcije ki si jih naštel so tudi meni osebno zavržene in umetniško ničvredne. Razumem pa zakaj se podpira umetnike - tudi tiste, ki se meni zdijo za ničvredne. Na tak način me država izpostavi nekemu drugemu zornemu kotu, me pripravi do tega da o nečem premislim, in po svojem tudi to ovrednotim. Če je moje vrednotenje na koncu to, da je taka umetnost odvratna je to popolnoma legitimno. Sem pa vesel za možnost, da sem imel priložnost si ustvarit tako mnenje. Zadnja stvar, ki si jo želim je to, da bi bil izpostavljen samo stvarem, za katere bi nekdo že vnaprej odločil, da bodo meni ugajale, oz. da bo nekdo delal vrednostne sodbe namesto mene. Če te pa peče dejstvo, da se takim stvarem namenja tvoj davkoplačevalski denar, bom pa na to rekel, da mene peče dejstvo da so (moje) milijarde v žepih gradbenih baronov, Rotovnik & co. pri Počivalškovih kolegih, v žepih študentskih funkcionarjev. Nekatere moti, da gredo za subvencije kmetov ki zaradi parcialnosti ne morejo sami preživet in podobno... Point ki ga hočem naredit je, da je tistih nekaj deset ali sto-tisočakov ki gre na leto za take kvazi-umetniške akcije pljunek v morje proti količini denarja ki ponikne v stvari, od katerih nič nimam. Od dojenja psa imam vsaj to, da sem 5 minut o tem razmišljal.
    1 točka
  35. Tisti prehod je bil z DNK technobablom še nekako pokrit se mi zdi... Pač hteli so family dramo v centru for some reason. Za moje pojme st abila bila sunka mimo prvenstveno proceduralno generirani side questi za nafilat open world v času ko je Withcer 3 nazorno pokazal, da se da imet tako odprt svet kot tudi kvalitetno vsebino v njem, in pa siceršnja generičnost osrednje zgodbe in antagonistov. Saj Saren/Sovereign in filing ME1 objektivno gledano nista bila ponovljiva in po ME3, ko je bilo na kocki ama vse, niso imeli pisci reboota nekih realnih šans za navdušit.... ampak pri MEA je bila osrednja štorija dokaj forgetable in očitno v drugem planu nardit tehnološki preskok v peskovnike, kar je kardninalni greh za BW špile. Se pa ironično vidijo določeni nastavki globine, ki so jih imeli v mislih za nadaljevanja, za razliko od čislane osnovne trilogije, kjer je bil bolj ali manj improv. So pa bili določeni elementi tehničnega prehoda nadvse dobrodošli ker corridor RPGjem je dejansko že takrat odklenkalo. Zelo kul so mi bile res občutne spremembe game worlda glede na potek osrednje zgodbe. Tudi combat je bil več kot soliden in ganjat se okoli po galaksiji v ME svetu je ne glede na vse prijalo.
    1 točka
  36. Ne vem kje je blo vprasanje, ampak ok. Jz sem na,adnje to naredil na vojkovi nasproti mercatorja pri ARSO-U. Leta naza sicer, ko sem dobil disk nazaj je zgledal kot da je nekdo z njim drajsal po asfaltu, ampak zadeva je delala brezhibno. Ce firma se obstaja (oz je se tam, ker nimam pojma kako se jim rece), priporocam.
    1 točka
  37. Eh, tole je drekica kakica. Za vse te delitve smo v večini primerov odgovorni čisto mi sami. To prelaganje odgovornosti na zlobnezlobne politike ki žugajo levim/desnim iz svojih prižnic je kar precej tiščanje glave v pesek. Napačno je mišljenje, da narod sledi karizmatičnemu vodji - v zadnjem času bi si bolj upal trdit, da karizmatični vodje kapitalizirajo na delitvah, ki si jih narod čisto sam med sebe postavlja.
    1 točka
  38. @Šimšalamima Huhu Goblin je pred nekaj časa delal reklamo o reševanju opraskanih diskov. Drugače pa ne vem. Vse kar sem doma reševal, so bili kakšni CD-ji in DVD-ji (neko poliranje, tudi z določenimi namenskimi "preparati" itd.), ampak načeloma nikoli ni bilo res ultimativnega uspeha.
    1 točka
  39. Kva je narobe s piskoti z rozinami al bom zdej oznacen za desnicarja
    1 točka
  40. dej nej gre lojze v politiko da nam rabu v svojem ljubem sportu gledat teh nebuloz res
    1 točka
  41. Jop, najtežja odločitev danes je bila ali
    1 točka
  42. Resnica je seveda drugje. Danes ima en ekstremni pol (woke lunatiki) podporo večinskega dela MSM, socialnih medijev in politike in kdor gre proti njim s čisto sredinskimi argumenti je hitro označen za alt right, skrajnega desničarja, too edgy in cenzuriran. Ti isti ljudje zavedajo, da na nemoderirani in necenzurirani platformi njihovi argumenti kaj hitro razpadejo v prah, ne da ne moreš imeti konstruktivne debate.
    1 točka
  43. > iMeL jE pOnArEjEn BaNkOvEc zA 20 DoLaRjEv Pa So Ga uBiLi kaksna kloven drzava res lmao
    1 točka
×
×
  • Ustvari novo...