Lestvica

Jep. In tle se zaključi debata. Žal.

15. 8. se pač Kacotu dopust izteče.

Je treba tudi upoštevat, da Halo teče s 60 fps. Na Sonyjevi predstavitvi pa je bilo vse 30 fps, se mi zdi. Drugače pa Mačke >>>>>> Katerikoli FPS

Pizda te stajerski klovni bi lahk mel za svoje cringanje neko svojo temo

Hej, Ćamir in DaCapo, jaz sem ta momak Lahko se zmenimo preko ZS ali maila jenno@jenno.si, da ne smetimo teme tukaj. Lp, Jenny xD

Mn3 si zasluži tako temo, glede na to, da nekaj prominentnih članov živi in dela v tujini. Prosim za kulturno diskusijo brez cenzure. Apeliram predvsem na člane, ki živijo v Sloveniji naj se izogibajo žaljenja in zaničevanja članov, ki živijo in delajo v tujini. Ni samo Slovenija raj pod soncem. Dobrodošla vprašanja in komentarji.

Evo vreme je kislo, ravno toliko me srat da mi je še prijetno tiščat drek in ne it, za delat nimam absolutno nič - in lahko malo opišem zadnje igre. Mogoče najbolj za samega sebe, da ne pozabim, s kom sem že obrnil in s kom ne Ker mi je še vedno mega achievement unlocked vsakič, ko obrnem z novo civilizacijo... Ker je pač skoraj vedno svinjsko težko. Špilam samo še na 8/8 težavnosti - Deity - standard speed, standard size (7 civilizacij + ti). Ko pišem o raznih tierjih, imam v mislih lestvico od Saxy Gamerja. To je en model, ki je kr precej v Civi in se mi zdi, da res kar ve, kaj piše in govori. Tier lestvica je tule: https://docs.google.com/spreadsheets/d/1iIBIU0QoCZsNtZ3fy40KAExlYAs1BzqoY1MS3WRisSs/edit?usp=sharing. G Za že omenjeno zmago s Skiti (B tier) sem se odločil iti malo bolj na izi in sem začel par partij z Nemčijo (S tier). Nemčija je OP ko svinja - tako kot v RL imajo bolano produkcijo (pol hitrejše postavijo industrijsko cono kot vsi ostali in dobivajo mega kombo produkcijske bonuse z finančnim centrom), tako kot v RL so zelo vojaško agresivni (dobijo jebenih +7 strenghta proti city statom in že od samega začetka extra vojaški policy slot), tako kot v RL grejo vsem na kurac, ne tako kot v RL pa se v igrici velikokrat zgodi, da na drugi strani ni proper velesile tipa ZDA ali Sovjetska zveza, ki bi jim odrezala jajca, jim pljunila na generalštab in jim poslala 4 milijone Turkov, da jim pofukajo ženske. Kakorkoli. Restartal sem ene trikrat, da sem dobil dovolj velik kos ozemlja, da sem v miru razvil industrijske cone in to je bilo to. Resno, to je vse, kar rabiš z Nemčijo. Ko začnejo žgati industrijske cone na vse cilindre, si pač izbereš, ali boš špukal vojaške enote ali boš špukal znanost in vesoljske projekte - jaz sem se odločil za slednje. Z niti slučajno ne optimalno igro sem odlomil compe ko mlade dihurčke in čimprej restartal zadevo, saj sem se počutil umazanega. Kot prvič ker sem igral z nemci in kot drugič ker so tako overpowered. Nato sem si dal malo večji challenge in obrnil špil z Inki (A tier). Igranje z njimi sem že opisal - gre za civilizacijo, ki nima nekih norih plusov za produkcijo, znanost, kulturo, vero... Imajo pa jebeno MEGA VELIKO hrane in housinga, kadar so blizu hribov (in blizu hribov so vedno). Bližina hribov jim načeloma vedno da tudi dobro produkcijo in znanost (campusi kot core district za znanost dobiva bonuse od gora), tako da je science victory dosti naravna pot za Inke, kljub temu da nimajo nekih direktnih science bonusov. Comp mi je namenil zelo ugodno mapo, kjer sem bil na tričetrt zaprt med hardcore gore, džunglo in ocean; praktično edini prehod je bil relativno visoko severno, kjer so se med sabo že na polno žgale tri civilizacije do takrat, ko sem se jaz uspel preriniti navzgor Spustil sem standardni inkovski modus operandi - naštancal sem par mest, vmes delal terasate kmetije povsod kjer sem jih lahko in gledal, kako mi mesta rastejo hitreje kot jebenemu compu na deity stopnji. Gore in ocean so mi ščitili rit; vmes je vsake toliko prišel jezni zamorec Zulu in naokrog opletal z nekimi napol posrečenimi invazijami, pa ni blo ne. Potem sem podrl kmetije, namesto njih postavil rudnike, vse fuknil v proizvodnjo in se čudil nepričakovano enostavni zmagi. Po tem sem si ubodel DLC in odigral mogoče najbolj fun partijo Civ 6 do zdaj - z Maji (B tier). Maji so zelo unikatna civilizacija; namreč so ena redkih (edina?), ki spodbuja, da gradiš visoko, ne široko - torej manj mest, ampak ta toliko močnejša. Na kakšen način te igrica v to prisili: Majevska mesta dobijo 10% bonus na VSE, ampak res na čisto vse parametre v špilu, dokler se nahajajo mesta 6 tile-ov od prestolnice. Tudi unikatna enota, nek Hulche archer, dela ful večji dmg, dokler je znotraj kroga 6 tile-ov od centra. Nadalje se ne rabijo držati pitne vode, da dobijo bonus na housing - naselijo se lahko praktično kjerkoli, saj dobijo mega bonus na housing od farm. Tudi njihov posebni science district, Observatory, ne rabi hribov, ampak se napaja od farm in surovin, ki dajejo amenity (žad, diamanti, jantar itd). Torej res sick bonusi. Ampak! Čim greš iz tega zelo ozkega kroga 6 tileov od centra, je pa doom. Mesta fašejo -15% na VSE, vojaške enote pa ne znajo hodit. Tako si na soft način prisiljen, da postaviš celotno kraljestvo znotraj kroga 6 tileov okrog centra in igraš ultra defenzivno igro in ciljaš na zmago na znanost. Takole bi lahko hipotetično postavil kraljestvo (v praksi ga nikdar ne): In točno tako se je odvila tudi moja igra. Špil mi je dal soliden začetek (itak je z Maji vsak začetek soliden, edino kar moraš gledati so Amenity surovine); postavim prestolnico in grem raziskat okolico. Vidim, da so severno kar zelo proper gore s samo dvema prehodoma, super. Vzhodno in zahodno oceana, evo krasno, tole zna biti cool. Jugozahodno en city state, malo manj kul, ker mi močno zaserje grid za mesta, ampak OK. Južno.... Pa ena sama jebena ravnina in direkt zraven Nizozemci. Not great, not terrible. Nizozemci po pričakovanju v manj kot 20 turnih spustijo surprise war in se samo krvavo poserjejo po tleh - sladki Maji imajo namreč že takoj na voljo ultimate defenzivno enoto, Hulche archerja, ki poskrbi, da lahko na začektu špila v miru razviješ svoj grid. Ko jim z archerjih pokoljem vse kar leze in gre, se odpravim do njihovih mest, jim oplenim naselja in posilim ženske. Poka levo in desno, res sede lomit umazane oranžne ljudi v lesenih coklah... Ko opazim, da jim kar naenkrat izgine celotno mesto, ki ga vidim na skrajnem jugu. Naslednji turn prihrumijo tudi do mene - barbari. DLC je namreč ULTRA navil barbare, sploh skrajno severno in južno - in nizozemci so imeli to srečo, da so južno že mejili na tundro / tečaj. Sklenem mir z nizozemci za mego odškodnino in se poberem nazaj na varno na sever, nato pa skozi cel špil gledam, kako se nizozemci tolčejo za golo preživetje z barbarskimi plemeni. Tko, dejansko se niso več pobrali, nič ni bilo več od njih. Na koncu sem jim še jaz daroval keš, da so sploh lahko preživeli. Brutal. Drugič pa ne nosit cokel na faking deity težavnosti. Relativno varen iz vseh strani sem se torej zaprl v svoje malo majevsko kraljestvo, kjer sem imeli celih 7 mest do konca špila , ter gledal, kako mi vse skupaj raste v višave ter kako počasi ratujem št. 1 v znanosti, čeprav nisem do polovice igre videl živega kurca. Ko so me končno odkrile ostale civilizacije je bilo res epic - tko sredi pičke materine ti spuščajo looka ultra razviti indijanci, ki s sekirami ravno cepijo prve atome, medtem ko neki umazani angleži šele spoznavajo umetnost držanja vilice. Izkazalo se je, da severno mejim na Rimljane, zelo dobro domination / culture civilizacijo, ki te zna zelo hitro popraskati s sulico po hrbtu, če se ji zdi, da jim bo zneslo. In itak da je izgledalo, da se bo mojih 7 mest posralo proti rimskemu imperiju, ki je vmes požrl že eno drugo civilizacijo in je štel, ne vem, tam cca 15 mest. Tko res faking cel kontinent jih je bil. Sledilo je epska vojna, kjer so Rimljani kakih 500 let z vso silo napadali majhno, ampak tehnološko ultra napredno majevsko kraljestvo in pri tem izgubili praktično vse armade. Znotraj kraljestva sem si namreč postavil letališča in imel v pripravljenosti 5 bombnikov, zgradil energetsko infrastrukturo za štrom, okrog in okrog kraljestva pa sem postavil vojašnice in trdnjave. In to je bilo to. Uletavali so legionarji, katalpulti, vitezi, lahka konjenica, poljsko topništvo, tanki, helikopterji in na koncu roboti - in vsi so dobili po pizdi. Zmagal sem ga povsem na smooth, ne Rimljan ne kdorkoli drug dejansko ni imel za suh kruh. 10/10 igra, užival v igri kot maj ko kuha mladega katoliškega duhovnika v kotlu. Malo za hec malo za foro sem nato sprobal Škote (A tier), ker mi je izgledalo, da imajo fun mehaniko. Škoti dobijo 5% bonusa na produkcijo in na znanost, če so "happy" (torej imajo +1 ali +2 amenities oziroma razvedrila) oziroma +10% bonusa, če imajo +3 amenities ali več. Enake bonuse dobijo tudi pri pridobivanju znanstvenikov in inžinirjev. Torej je ključnega pomena, da so škoti srečni in zadovoljni In Jezus Marija Križ Božji, kako je to broken civilizacija, ko se ti poklopijo stvari. Takoj sem naredil Artemidin tempelj - to je wonder, ki da okoliškim mestom toliko amenityja, kolikor je pašnikov in lovišč 4-tile okrog templja. No, okrog mojega templja jih je bilo... Pet. Torej takoj instant +5 happyness za vsa mesta naokrog. In potem gledaš, kako ti skoči razvoj v produkcija v nebo. Ker si tako hiter in produktiven, lahko prideš prvi do wonderja rimski kolosej, ki da vsem mestom 6 tileov od njega +2 loyalty, +2 culture in pa... +2 amenity V eni sami eri sem nabil toliko znanost in produkcije, da sem sosednje Periklejeve Grke in Indonezijce dobesedno odtrgal iz špila. Tko v naselje lesenih kolib "Atene" so prišli vitezi v kovanih jeklenih oklepih ravno ko je v ovčje runo odet oče grk učil sina, da se v rit ne poriva zašiljeno palico, ampak se za to uporablja storž. Prov uno, mislim da sem porabil manj kot 1 ero, da sem odlomil dve civilizaciji. Vse skupaj je samo povečalo število mest, kjer sem lahko postavil campuse in industrijska središča in steamrollal naprej. Toliko časa sem še igral, da sem srečal še ostale civilizacije, videl, da sem pred vsemi vsaj 1 celo ero, in nato vse skupaj zaprl. Brez veze res. V pravih razmerah popolnoma OP civilizacija. Ker sem se čutil močnega in že zelo skilled, sem se lotil igranja z Angleži s kraljico Viktorijo (C tier), najšibkejšo civilizacijo do zdaj. Angleži enako kot v RL precej smrdijo po dreku, ampak v špilu so zraven še precej slabi v zadevah, kjer so bili v resnici močni. V ničemer zares na izstopajo, čeprav so jih probali narediti malo bolj "angleške". Imajo bonus rast in lojalnost v mestih, ki so narejena na drugem kontinentu in tudi njihova posebna enota Red coats je brutalno močna, kadar se tolče na drugem kontinentu - kao sweet kolonianizem. Tudi delajo zelo moška pristanišča - pol ceneje jih naredijo kot ostali - in imajo boljšo produkcijo v industrijski dobi, torej na premog in smodnik. Ampak... Kot se je izkazalo, je to zelo situacijsko. Namreč dobil sem mapo, kjer sem bil povsem sam (kar je plus) in ki je bila od konca do kraja samo en kontinent (kar je za Angleže kot da se ti pijan francoz poserje v torto). Torej sem si oba glavna bonusa lahko samo vtaknil v pegasto rit, po kateri rastejo oranžne kocine. Ampak spet, biti sam in imeti privilegij, da ti deity compi dajo gmah zelo dolgo časa se je spet izkazalo, da je ultra pomembno. Namreč cel špil nisem delal nič, kot samo šopal harborje, gradil svetilnike / pristanišča, pošiljal karavane naokrog po svetu, štel keš, imel solidno produkcijo in kar nekako zmagal. Uno totalno antiklimatično, še meni je bilo dolgčas. Pismo edino par invazij od Zulujca mi je ostalo v spominu in to je bilo to, res dosti kr neki. Ampak zmaga je zmaga, akoravno dolgočasna in spet na znanost. Ker sem bil že rahlo si zmag na znanost, sem si privoščil Arabce in Saladina (A tier). Saladin, turski sin, bori se za bosnu srcem svim, je zelo potenten combo vere in znanosti. Dobiva namreč extra znanost za vse sledilce islama, hkrati pa mu znanost (oziroma madrasa aka verska univerza) še ekstra pumpa vero nazaj - vsaka madrasa generira še toliko vere, kolikšen bonus na znanost ima (v praksi med +3 do +5). In seveda ima par sick verskih abilityjev, recimo vedno dobi zadnjega propheta (nod Mohamedu), posebna verska stavba (ki ima najmočnejše abilityje) pa ga stane samo 10% običajne cene. Zmagaš lahko komot na oboje, ali na vero ali na znanost, ker mu oboje tako svinjsko dobro raste. Oziroma celo na domination, ker imaš par lepih combotov močne vere z vojsko (npr Crusade: +10 combat strenght v tujih mestih, ki sledijo tvoji veri) in tudi unikatna arabska enota, Mamluk, je prašičje močna. No, meni je ratal dobesedno ODLOMIT nasprotnike z vero. Začel sem v precej puščavskem delu mape, zato sem za Pantheon verovanje izbral Desert folklore - to je ability, da vsak Holy site dobi +1 religion za vsak tile puščave zraven. In mi je uspelo narediti bolane holy site, mogoče je bil eden +4, večina pa jih je bila +5, uno res sick shit. Za core belife sem si nadalje izbral Work ethic, ki ti v vsakem mestu za 1% izboljša produkcijo za VSAKEGA prebivalca v vseh mestih, kjer je Islam glavna vera. Kar posledično pri agresivnem širjenju odlomi igro ker pač dobivaš take bonuse, tole bodo morali nerfati ker je premočno. Igra je potem izgledala takole: narediš novo mesto ob puščavi, super hitro zgradiš holy site z vso infrastrukturo, širiš vero kot da si versko blazen (hm), kupiš univerzo, da te slučajno comp vojaško ne prehiti in za extra vero iz univerze, zgradiš novo mesto, ponovi vajo. In vališ in vališ in vališ... Dokler se jebenega leta 1380 ne zaveš, da si ravnokar poislamil celoten svet in da je konec špila. Jebenega leta 1380. Wow. In to v igri, kjer so notri jebeni Korejci (zame najboljša civilizacija v špilu, IMO edini zares SS tier (zaradi znanosti)), Rusi (tudi insane civilizacija, S tier, tudi v veri čisti S tier) in Azteki (ultra agresiven vojaški S tier). Arabci so nor civ in tudi ful fun za igrat, precej bolj fun, kot se verjetno tole bere Nato sem šel spet na malo bolj klasičnega voditelja in izbral Pedrota II in Brazilijo (B tier). Brazilci črpajo moč iz pragozda - večina ključnih districtov (znanstveni, verski in umetniški) dobiva poln +1 bonus iz vsakega tile-a s pragozdom. Hkrati dobiva extra boosta na great people: ko rektrutaš recimo Velikega umetnika, npr Micheangela, se ti 20% recruitment točk povrne nazaj. Kar je kombinirano z že tako močnim bonusom s pragozdi res svinjsko močno. Hkrati imajo pragozd štarti tudi zelo veliko hrane - še en boost. Ne vem, Pedro je kao B tier, ma meni je sick. In tudi na Diety tipo pomete z vsemi, edino Korejcev sem se res bal, ampak jih na srečo ni bilo v špilu. Tko vsak jeben campus je +5, vsak theater square je +5.... sam štancaš mesta in se čudiš. Nekje pred koncem sem imel 750 science per turn no, ne vem če sem bilokdaj videl comp furati tak output. Za extra twist sem imel vključen še armageddon mode, torej da gre cel svet v kurac v zadnji dobi, da padajo kometi, da skoz pokajo vulkani in poplave, da se zažiga pragozd itd... Pa ni nič pomagalo Sicer so mi kometi zbombali dve mesti in zbili science na 250 per turn lol, ampak evo, niti to ni bilo dovolj. Lepo smo odleteli v vesolje in zmagali, vi se pa jebite na Zemlji. Ker se mi je zahotelo še malo bolj alter igranja, sem nadaljeval s Francijo pod vodstvom Catharine di Medici (B tier). Katarina tudi v igrici fura podoben lifestyle kot ga je v RL - namreč čiza in backstabba, kolikor ji pač dopuša igrica oziroma francoski dvor (to je drgač kraljica, ki je odgovorna za pokol +10.000 hugenotov v Franciji, tko res je bila uno evil slut iz black metal komadov, respect da so tko žleh osebo upali dati v špil). V igrici je specializirana na vohunjenje hehe, vohune dobi celo ero pred ostalimi (razvije jih hkrati z gradovi), vsi njeni vohuni pa imajo že takoj promotion, ko jih narediš. Vohuni so sicer NORO močne enote in lahko delajo vse živo, od sabotiranja projekov do ubijanja guvernerjev, rušenja jezov pa do spizdevanja slik iz muzejev. Noro versatilni so in noro hudi, zato me je res zanimalo, kaj bo. In ja, je kar bila akcija Špil me je vrgel popolnoma na samo, evo tako sam (ampak hkrati varen) pa nisem bil ne z Maji ne z Inki. Na voljo sem imel ful ozek pas kontinenta; zahodno sem imel več kot 30 tileov dolg hrbet iz najbolj brutalnih, neprehodnih gora, severno in vzhodno je bilo morje (z povrhu vsega večinoma cliffed obalo - torej brez možnosti izkrcanja nasprotnika hehe), južno pa neko zelo ozko ravnino z dvema city statoma. Videl sem, da so civilizacije za gorskim hrbotm... Ampak nismo mogli drug do drugega iz nobene strani. Lepo sem se settlal, raziskal okolico in si narisal grid - po mojem gridu bi na mini pol-kontinent lahko zbasal 9 mest, kar je že kar cool, če pa bi zavzel še oba city stata, bi jih imel 11 - kar je pa že zelo dobro. Naslednjih par tisoč let sem delal točno to: naseljeval kontinent in pazil, da na nobenem področju ne grem preveč v kurac. Imel sem plan, da ali zmagam z diplomacijo (ker sem bil na samem nisem imel nobenih vojn, razen da sem na hitro zavzel en city state - kar pomeni, da sem imel dobre diplomacy točke), ali z kulturo (spet, ker sem dal mir drugim in nisem imel problemov z vojnami ali zaprtimi mejami, ki so slabe za kulturo) ali da compom z vohuni razfukam vso produkcijo ter zmagam v vesoljski tekmi. Ko sem nekje do srednjega veka končno poselil ves kontinent, se je izkazalo, da sem kulturno ful prešvoh, da bi lahko zmagal na ta način - nisem imel nobenih pametnih muzejev plus nisem imel niti enega samega jebenega wonderja (težko boš delal wonderje VS deity comp, če probaš zraven poseliti še 9 mest) niti nisem imel nobenega prostora za natural parke. OK, ostane torej diplomacija in znanost.... In cela vojska nabildanih vohunov, ki sem jih naredil in izuril hkrati z mesti Nekje od srednjega veka dalje res ni bilo fino biti comp - drug za drugim so se čudežno rušili jezovi in poplavljale reke; vsak rocket port, ki bi te popeljal v vesolje, je po sklopu čudnih naklučij eksplodiral; guvernerje, ki so skrbeli za boljšo produkcijo ali kaj drugega, so večkrat našli z nožem v hrbtu in kuhanim polžem v riti; iz naselij, ki so bila prej mirna, so kot strela iz jasnega prileteli jezni uporniki, ki so plenili po mestih in razbijali pomembne industrijske četrti itd. Na kratko - compi niso mogli nič Vse, česar se je comp lotil in kar bi lahko peljalo k zmagi, je bilo uničeno, zažgano in razbito s strani mini vojske vohunov, ki so bili že nekje do renesanse nadgrajeni v Master spy level, torej tam 90% verjetnost za uspešno subverzijo. In medtem ko so se razni ultra razviti Kolumbijci in Cree indijanci praskali po glavi, kako hudiča je lahko še šestič zapored eksplodiral motor na raketi, so je francosko kraljestvo iz neke F tier zakotne kmetije počasi razvilo v solidno in relativno moderno tehnokratsko državo. Sicer taka igra zahteva ogromno mikro menedžmenta, ampak je bilo pa učinkovita ko svinja. Na koncu sem zmagal na science, igra pa bi lahko trajala še 100 turnov, pa nobeden od compov ne bi uspel prižgati luči v space portu, kaj šele da bi izstrelil raketo Ah ja, kar fun game, tale Civ 6

A to mas neke frende propalice iz hotela mama k so sli v tujino z jurja v zepu? imo grejo v kurac tisti k gredo v tujino probat. Tisti k gredo z nacrtom da ostanejo tam se po prvi drugi sluzbi preguras do dobre sluzbe in ce si priden mas tudi lepo placo in dobis priloznost za napredovanje. nekdo ki je zivi pr tastarih pr 30 letih nima kej hodit v tujino ce se v rupetini ni znal postat samostojen

@bigboss82 Hzd2 trailer CGI? Vidim da greš spet v ful retard mode tko ko Mefisto in se sploh ne mislim več ukvarjat s tabo.

@drevored mogoče si pa samo napačno velikost kupil?

ma eni modeli so rekli kao druzinska turca. so se mal pohecal zgleda k sem bil dost pod vodo. sej naceloma ni blo jumpov dropov in tega sam full strm teren in po eni strmini sem prletu not v nek vodni kanal k je zabetoniran. je sam naredilo plink in guma je bla na eni strani dol. sej s plascem in in felgo mislim da ni nic narobe sam ni slo vec napumpat. sem dal zracnico noter. ena slikca tega k je vodil "turco". so meli cas za photoshooting tacas k so mene cakali. pac skos tak teren sam strm v pizdo mater. dobra stran tega je tud da, ce pades, pades na relativno mehko podlago.

Evo zdaj sem pogledal se 1x MS v 4k in gledam PS5 v 4k z bratom, ki tip se ni gledal.. Zacetek PS5: - PS4 igre - GTA 5 na ps5!! Grafiko si lahko predstavljate altroke Halo Infinite - ponovno XOTrikotnikKvadrar - sef nabija bale o GTA5 - SpiderMan Miles wtf?.. grafika totalno ista kot v prejsnjem Spajdermanu, vse skupaj ne traja 20 sekund - GT7 isti kurac kot GT Sport dobesedni z vec drevesi, se HUD je identicen... in imo to ni 4k ker ok kompresija videa je kar je sam Forza od MS je opazno ostrejsa slika. - R&C lepa igrica in grafika, ni moj stil, tudi tle se mi resolucija ne zdi true 4k kot v MS, dobro lahko je slaba kompresija ne vem kakorkoli resolucija in fpsji niso na nivoju XB ampak izgleda okej, bogata - PRojec Atila 20 sek krneki, resolucija ocitno ni nikjer 4k kot pri XB, kaj sele fpsji - simulacija macke juhu, zakon res, dobro sej je cute ce pomislis optimisticno - xokvadrattrikotnik blue ray ssd RT bel kontroler 3d audio, zakon izguba cajta res - koncno neki malo zanimivega, novega: returnal, ceprav imo ni zame - sackboy huda indie igracka, grafika....... - nek futuristicen inde destruction rally ki ziher bo GOTY - Kena izgleda ql, prva igrca ki bi jo probal igrat - neka risanka krneki, dobro sej tudi XB je imel ene dve take EMO scene - s5 neka indie revivial 2d arkada juhu same GOTY scene, ko pomislim na ORI 120 fps 4k in gledam to me prime srat - neki tokyo horror, grafika, da naredim screenshot meme kiri gen bi to lahko bil lol krneke smeti res - se en indie kurac, grafika ne vem kurac ne morem se odlocit, ce je jacci Journey al to tle - godfall ful huda igrica vsi smo navduseni, zelo in komaj cakamo, ze po muziki vidis, da bo zelo vsec rahlocutinim in z visokim IQjem - Indie s ful hudo grafiko kakrsna je vsec Slincu - tezko mi postaja ze 15 minu samo indie sranje, torej vsaj 15 dosadnosti - Hitman.. neki novega, grafika totalno next gen!!!! Pac 20 sek CGI krnecesa, pol se nek dev nabija bale, evo gameplay kao 5 sekund, ne vem kam ga bi dal v ps3 al ps4 obdobje =))) - se ena indie igracka asteo bot ne me jebat hude igrice ze skoraj pol ure res - se ena indie igracka - nba 2k .. ok ql grafika, to je zanimivo ajde, sam igrca itak se ve kaj bo - indie kurac, prav postajam zivcen pizda, sej je ql ce bi imel 10 let bi mi ful dogajalo - DeS !!!!!!!!!!!!!! Vrh prezentacije, skoda da je sam 20s video in nic gameplaya - futuristicen dishonoured s totalno curent gen grafiko, zanimiva ideja oz prezentacija, na pol zanjmov ceprav vem, da ne bom niti probal - RE8 zakon, poleg DeS, vrh!Sam grafika bi lahko bila komot top te generacije npr dobro pustimo TLOU2 komaj zdaj vidim koliko so tipi hudi da so naredili tako igro za ps4 - evo se ena potencijalno zanimiva igrica, zdaj je zacelo malo dogajat po 40 minutah dosađivanja... Pragmata, grafika kot DS recimo, RECIMO - HZD 2 ful CGI ampak ok absolutno zanimivo - drkanje kurca s ps5 design reveal. Ql marketinsli efekt ampak koga boli k za to kknc koncu, ampak okej eno tocko za show Ne vem kaj vam ni jasno DeS in HZD 2 totalno CGI, RE8 neki random gameplaycka recimo na nivoju top grafike te generacije i nse to slabse od TLOU2, dve random potencijalno zanimiv igre. Kup indie sranja. Graficno totalno ne navdusujoce. Ma nimajo za burek proti MS native 4k in 60 fps. Dam roko v ogenj da je MS prezentacija jacca kot sem rekel v prejsnjem postu. Zdaj, ko sem to pogledal v 4k in halo infinite v 4k.. pizda halo infinite niti ni tako slabo lol, sam kaj ki mene je razocaralo ki ne bo ko destiny in kao neki classic halo kurac jaz hocem neki novega svezega dobrega revolucijonarnegs.. ce se DeS zajebe bom igral Destiny 2 na ps4pro se do naslednjega leta lol.. ne sej, GT7 bom ziher nabavil in DeS.. za XB pa podobno kot Galko bom se pocakal, razen ce Halo Infinite story res dobi neke nenormalne ocene.. Mislim ker xb konzola je absolutno jacca, ima jacco resolucijo, cistejso sliko, in visje frejme.. za multi in cyberpunk nimas kaj zjaebat.. 2 sekundi vec loading in MOGOCE kaksen popin vec.. ma za cistejso sliko in 60 fps boli me kurac da kaksen popin in 2s loadinga

Sem iskal progo, nasel pa paljota. Pa vojsko. Kamor pridem je neka vojska pa omejeno gibanje.

prvo bo moral en prit pred maksa, da se bo lahko umaknil. rikiardo je bil vsaj blizu maksu. vcasih ga je tudi premagal. pa vedno so jima pustili dirkat. ena izmed bolj fer ekip kar se tega tice, razen proti koncu je riki zacel nek jamrat na qualijih.

Bom začel kar sam. Sem razvijalec v SAP sistemu. Specializiran za BRF+ in davčno področje s tehničnega vidika. Delal sem za SLO državo in paradžavna podjetja ter ostale države v regiji. Kot VG sem se prekvalificiral pred cca 10 leti. Ker gre za davčno področje si lahko predstavljate da so projekti po celem svetu. Kolega iz Dunaja, sicer Iz Banja Luke nam je namignil da v CH iščejo BRFplusovce. Za foro sem rekel ženi da naj pošlje CV. Zainteresirani so bili takoj. Imeli smo ta luksuz da nam ni bilo treba iti nikamor. In smo se lahko polnoritno odločili ali naj gremo ali ne. Zaradi narave dela se mi je zdelo da bo treba enkrat na stara leta lovit projekte v tujini. Enkrat ko bi otrok odrasel. Ali pa bit nekje zabubljen in se ukvarjat s hobiji kot 80% kolegov iz SAPa Btw: Celo na mn3 sem spraševal o tem. Takoj mi je bilo servirano da sem luzer in nesposobnež ker bežim iz rupetine. Vsa družina in prijatelji so nam svetovali da naj ne gremo razen ene prijateljice. VG mi je o delu v tujini že veliko prej govoril. Sicer je bilo modro, sam ga nisem jemal resno. Kot običajno je imel prav Ne glede kaj pravijo internet strokovnjaki način dela in življenja v CH in SLO ne moreš primerjat. Razen nekih parcialnih področij, ki so manj ugodne v CH, je vse drugo res fanj. Verjamem pa da je razlika če greš kelnarit v Bern, ker pač doma v SLO nimaš druge opcije, ali pa če greš postavljat IT sistem za javno upravo.

Ma meni je Xbox Game Pass res insane dober deal. Kaj bi dal, da bi tudi Sony ufural neki takega. Vem, da obstaja PS Now, samo tisto je res ful slabši value napram temu kar ponuja MS.

najbrz ti bo vsec tudi ta @Flaming_C

Kompleksni so in FIA ima problem z nadzorom, ampak v dejanskem primeru Ferrarija je šlo za manipuliranje dovoda goriva za senzorjem FIA, kar je nelegalno. FIA je seveda tega ni mogla dokazati 100% , je pa spremenila pravila in dosegla tajni dogovor s Ferrarijem, kar jim je takoj odvzelo prednost. Agregat sam po sebi torej ni bil nelegalen, goljufali so s količino dovoda goriva. Ampak bolj me preseneča to, da niso uspeli posodobiti motorja, saj so že lani vedeli, da prednosti ne bodo več imeli. To kaže na to, ima Binotto na krožniku več, kakor je sposoben shendlat, da mogoče niti ni primeren vodja in da imajo narobe zastavljeno strukturo. In še neki: kljub temu, da imajo poleg RBR edini kolikor toliko konkurenčen budget, je še vedno opazna razlika v personelu. Mercedes ima v F1 operaciji okoli 1400 ljudi, Ferrari pa okoli 1000. Bolana razlika že na tej točki, da o razliki do nekega Haasa ali Williamsa sploh ne govorimo. F1 je praktično edini šport, kjer ne smeš "trenirati", da postaneš boljši in odpraviš napake, ko pa ti to seveda ne uspe, te pa vsi pribijajo na križ. Govorim seveda o italijanskih medijih. Iz tega vidika je ustrezno postavljen budget cup nujen, vprašanje pa je, če bo ustrezno implementiran. Do takrat bomo pač gledali Formulo Mercedes.

Pa sej to je kr konsenz? Men je špil hud pa se strinjam z vsako od teh točk Kul mi je blo dinote pobijat, pa dodatek je bil 50% boljši k main špil. Drugač pa res ni HZD neka elita.

ma hzd je tok overrated da whatever zdej se bo itak najdl kup butthurt fanov ampak sory holy shit maš open world npcji so avarage at best, main quest je ok, side questi bedni, redki in čist vsi te šetajo diamantno nasprotno od prvotnega objectiva na mapi. kombat mehanika je še kr zabavna in vs ta sistem okol cheezanja zabitih robotov ampak žal ne dovolj da se ne bi naveličal tudi combata po ene 20ih urah. open world in špila art je lep (in najbrž tudi glavna stvar ki ga rešuje pred plitkostjo)

lahko pa vzameš en mesc zastonj premium in se sam prepričaš

Izbris

Witcher 3 ima izjemno bedno in dolgočasno glavno zgodbo. Podpovprečen combat. Polno bugov in še slabo dela na konzolah, sploh ob izidu. + Preveč ponavljajočih se bednih opravkov. ? skor tok ko AC serija

Eto, da bom še bolj jasn v celi generaciji PS4 je must play iger manj kot je prstov na eni roki, govorim o must play, je pol še kup solidnih špilov, must play jih ni niti 5, must play je nekaj kar je 9/10 ali več Če ste pa fanboyi boste pa tulil v nebo, nobody the fuck cares, in ne Ghost of Sushi ni must play Najbolši špili zadnjih 10 let so bli itak pri meni čisto vsi brez izjem multiplatform, Witcher 3, Skyrim, RDR2, GTA V, ni nobena ekskluziva prišli blizu (še najbližje Last of us remastred) Meni je škoda življenaj za pofl ranga 70 do 80 na metacriticu, špilam max nekje 10 gajmov v celem letu, ponavadi še dosti manj Je pa kristalno jasno da bo PSV povozu prodajno Series X, ne bo niti bliz, na dalši rok, bo pa zmagovalec nekdo ki bo cloud in subscription master, tle je pa Sony brez vizije, počakajte da pride še Amazon in sesuje cene, ker to je njihova mantra, uletet v segment pa delat brutalno zgubo, smao da se nardi market share. Gaming trg bo čez 5-10 let zgledal radikalno radikalno drugačen.

Vse lepo in prav, bom reku, da se 90% strinjam z Snetijem, sam tako v tem, kot ostalih super pozitivnih reviewih, se zelo glossa over, kok je ta špil res prazen. Kakšni questi so, kok to raziskovanje ne prinese nikakršne druge nagrade, kot estetski doživljaj. Ja vasice so lepe, ampak prazne, ja svet je lepo narejen, ampak ne sam opravila, ampak tud encounterji (!!!) so copy/paste. Po vzdušnih livadah jahaš in petkrat v eni uri zaglaviš pet momcev, ki jih nato s standoffom hitro pobiješ. Rešiš tri zvezane ženičke in pobereš 20 rož in palic. Te stvari naštete v quotih pa lepo prosim narediš v špilu par stokrat, če bi bilo neki unikatnega... ajde, ko pa 15 minutah laufaš za tremi lisicami (ja lahko jih pobožaš) in se vmes namočiš v dveh toplicah pa ta novelty hitro postane debiln. Žal je realnost dost bullshit, oziroma ta špil res pade na to, kok ti dogaja 'igranje samuraja'. Sej načeloma Sneti pove vse prave minuse in pluse, sam extent tega kok je to res en u kurcu napisan špil z bednimi stranskimi misijami je treba doživet skozi igranje Recimo dva tipična stranska questa sta: Jin sliši, da se nekaj dogaja v varilnici sakeja. Uletiš do questa, tm je neka ženska, ki reče da ji mongoli uletavajo in spijejo ves sake. V nasledni sceni Jin te mongole pokolje, gospo pošlje stran, saj se mongoli lahko vrnejo. Dolžina dialogov: pet stavkov. Dolžina combata: 2 min. Dolžina časa, ko gledaš kako dobivaš nagrade za quest, 2 min. Drug tip questa: uletiš do ene gospe, ki je zelo lačna, pravi ti, da so ji banditi ukradl hrano. Bandite najdeš 500m stran v gozdu in jih lahk ubiješ al pa ne in uzameš vrečo riža. Quest se 'šokantno razplete'. Dolžina questa 3 min, dolžina dialogov 1 min. Mythic questi so bol zanimivi in vzdušni, sam jih je res sam par na vsaki mapi. Main quest plotlini so pa mal bol zanimivi, sam ne igralno, večinoma hodš od točke a do točke b in se vmes mal fajtaš. U resni stvar, ko je 'dobro uležan suši ne obstaja'. Sushi mora bit svež v tem špilu je pa točno tak kot je napisal Sneti - dobro uležan (uizi smrdi)). Cel špil je lep in glossy af, res lepo ga je igrat, sam jst res mislim, da moraš kle izklopt možgane, si dat prste v ušesa in delat LALALALA, da ti ni slabo pri tem za kok klošarski špil res gre. Pač kle res koncept open worlda doseže najnižjo točki in za tako stvar ni nobenga izgovora, če se še tok delaš, da gre za fajn samurajski špil kot ga še ni bilo.

A sem rekel da je to subjektivna ocena stanja? Pizda ste eni trdi ko kurac no. To je isto kot da jaz rečem da je samo Ori and the Will of the Wisps vredna nakupa Xboxa če nimaš PCja če ga imaš pa dobesedno nič. Pa vsi vemo da so tukaj še Forze, Gearsi, Cuphead itd.

@kemik Tale odstavek je čista resnica.

Thx Spotify random

Kacin, si to ti?

Meni je bil Spider-man top špil. Najedat mi je začel šele pri zadnjem DLCju Ampak sem eden redkih na forumu, ki mu dogajajo superjunaki. Tako da je Spider-man: Miles Morales definitivno razlog za nakup PS5 že takoj IMO

Fuknil notri včeraj skoraj cel večer. Boj mi je bil na začetku krneki, ker ni lock ona. Samo sem se navadil in mi je zdaj kul. Ima nek Odiseja vibe, vendar v dobrem smislu. Lahko pobožaš lisico. Velik plus. Jebemti medvede. Okolje je za dol past. Ko vzhaja ali zahaja sonce, lepe barve, ponoči kresničke. Še ko je oblačno je lepo. Pozibavanje trave v vetru... Tista mehanika s potegom po touch padu, da zapiha veter mi je tudi kul. Ali pa da zašpila na frulici. Pa tisti flashbacki na random, ko koga ubiješ... pa haikuji ipd. Sicer še na začetku samo zaenkrat carska igrica. Pa lepo je vidit, da si zadnji samuraj. Da so jih častni načini bojevanja pokopali in moraš igrati umazano igro. Kar je sony nam dal v tej generaciji res neverjetno. Zlata doba.

Jaz se tega "utekanja" drzim se vedno, pa imam sedaj nekaj cez 22Mm na Tracerju. Res ne vem kdaj je bila nazadnje cez 5.000rpm. Cez 6.000 je bila pa ene dvakrat mogoce vse skupaj, pa se to res dobro ogreta. Tak da se kar drzi, itak je brezveze nekaj nabijat v obrate.

Nioh2?

Bighole82

Tole bo od zdaj naprej default reply za plešastega pravnika, ki se ne spozna na igre in konzole lol.

Da boš vozil kot Tito

final space. Sweet. Mi je ubistvu bolj dober kot ricknmorty.

Nekaj favoritev kar sem gledal v zadnjih nekaj mesecev: Beastars Zelo zanimiva storija srednjesolcev in ocitki glede narave osebnosti na podlagi prehranjevanja... "Mesojedci vs. Vegetarijanci" zna potegnit dobre socialne vzporednice z realnim svetom. Dodohedoro: Kar krvava serija, predstavlja zivljenje v "Luknji", kjer carodeji iz drugega sveta pridejo vadit svoje vescine na "manjvrednih" prebivalcih tamkanjsnega mesta. No, se jim pa tudi postavi kdo postrani. Sploh vsec mi je japonski VA ki je posodil glas tudi Onizuki v GTO. Res ima poseben car. My Next Life As a Villainess: All Routes Lead to Doom! Malo bolj "dekliski" zanr "reverse harema", kjer se glavna junakinja, obsedena s t.i. "otome game", igrami v katerih morajo osvojiti razne pripadnike moskega spola, od princev, vojvodin, privlacnih grofov itd., nenadoma zbudi v telesu glavne antagonistke igre, ki jo je nazadnje igrala. Zaveda se pa tudi, da je v igri v vecini koncev anti-herojka bridko umrla. Kako se bo spoprijela z izzivom zivljenja v kozi Katarine Claes? Vinland Saga Vikingi... A je treba povedat kej vec? Ascendance of a Bookworm Se malo bolj dekliski pridih, a me je vseskozi vleklo v storijo, skoz obe dve sezoni. Sing "yesterday" For me Romanca, s coolskim art stilom in slow-vibe vzdusjem.

Ok en pro tip: če se komu ne da jajcat s collectibly, si naštimaš scan na enhanced listen mode na 30m, pa ti jih lepo označi. Tako si jih najdeš vse sam, pa ne rabiš klikat na Youtube videe za collectible. Pa difficulty sem si stweakal: začel sem na hard, ampak sem si dal resource na minimum in stealth na najtežje ter player max vulnerable. Ker v enki je bil stealth precej OP in je naredilo vse skupaj prelahko. Pa resourcov na koncu si vedno imel preveč, tudi na survival. Edino enemiji so torej tanky kot na hard in torej ne preveč.

Brez zamere, ampak to je zelo egocentrično razmišljanje s strani tvoje punce. Verjamem, da se trenutno ves svet vrti okrog nje in da ji je njeno dobro počutje v nedvomno stresni situaciji najpomembnejše, ampak kar (misli da) je najbolje zanjo ni najbolje za otroka. Lahko mi rečeš stara garda, ampak dobrobit otroka je vedno na prvem mestu, vedno. Za otroka (in tudi zanjo) bo najbolje poskrbljeno v najbližji porodnišnici. Ko bo mali pri letu in pol popizdeval v avtomobilskem sedežu, kjer se ne more premikat in bo švical kot konj zaradi negorljivih materijalov, ga bosta vzela ven in ga imela v naročju med vožnjo? Ne, kupil boš najboljši, najbolj varen in najdražji avtosedež ter ga privezal not, ker ti bo varnost pred udobjem. Kljub temu, da je statistična verjetnost prometne nesreče relativno nizka. Vidiš povezavo?

V iskanju Pumbe in Simbe Kravice, medvedki in levčki so prve podobice, ki jih osvoji dojenček. Zoološki TV-program nas zaradi vse bolj neverjetnih posnetkov nikoli ne neha navduševati in živalski vrtovi so na vrhu spiska turističnih atrakcij. V ogledo­vanju za življenjem zvedavo odmikamo skale, prekopavamo prst, gledamo pod gladino in obiskujemo kmetije. In če nam čebelar odpre panj ali na izletu najdemo polha, je to celo doživetje. Kljub vsem tehnikalijam in umetnemu nas torej živalsko kraljestvo še zmeraj privlači. Oziroma najbrž prav zaradi tega: bolj kot rinemo v sintetičen svet, proč od narave, bolj ne­običajna in s tem interesantna nam je že lis­ka na paši, kaj šele mlaka, polna pupkov. Največjo vrednost ima kajpakda uzrtje živali v naravnem okolju, če se le da, tujske vrste v daljnih krajih. Ko v avstralskem gozdu vidiš koale, nikoli ne pozabiš njihove prisrčnosti, tako kot ne žalostnega dejstva, da zobajo izključno nehranilne evkaliptove vršičke, zaradi česar imajo energije le za štiri ure premikanja dnevno in največkrat umrjejo zaradi lakote ... Obisk Rta dobre nade opomni na biogeografski zločin avtorjev otroških knjižic, kjer so pingvini često v družbi belih medvedov. Resnica ne bi mogla biti bolj nasprotna, kajti ena živalska vrsta živi izključno na južni kapi in druga na severni ... Odkar sem se z ventilatorskim čolnom preganjal po floridskih močvirjih in se soočil s petimi metri aligatorja le za razdaljo gobca stran, mi je podatek, da ta so­dobni dinozaver na kopnem doseže hitrost 30 kilometrov na uro, precej bolj strašljiv ... Masajev v osrednji Tanzaniji ni, saj živijo le na severu ob meji s Kenijo. A v iskanju boljšega življenja, ki se ne vrti le okrog krav, jih je najti vsepovsod. Na peš safariju so turistom dodeljeni za obrambo, a nimam pojma, kaj storijo ob nevarnosti. Zaplešejo svoj plemenski ples in svojo prepoznavno opravo spremenijo v piknik prt? Safari je le en Kako zanimive so nam take dogodivščine, priča pripravljenost konkretnega plačevanja za bežen pog­led na Moby Dicka ob norveški obali, za plavanje s Flipperjem na Zanzibarju ali za oprezanje za Bagiro v indijski džungli. Tega se lokalci zavedajo in zlasti v tropskem, revnejšem svetu dobro služijo na rovaš belih zoofirbcev. To se morajo čuditi, da smo pripravljeni plačati, da vržemo oči na opico na drevesu, gigantsko kokosovo rakovico, ki leze na palmo, ali na tolmun s pirajami. Je že tako, da nam iskanje malega Nema po rdečemorskih koralnih grebenih da bistveno večji EXP kot obisk akvarija. Iz tega sledi, da je kronski animalijski kvest srečati kralja ži­vali na njegovem dvorišču. Svojčas, pred ledeno do­bo, je bilo to lažje, saj so levi živeli po vsem svetu in najbrž bi bil prenekateri pračlovek vesel, če mu ne bi nikoli prišli na pot. Dandanes ti grivasti mački kraljujejo le še savanam podsaharske Afrike. Za ta ačiv­ment sem se zatorej odpravil na safari. Dobesedno. Za značilna savanska marelasta drevesa s skoraj ravnimi krošnjami so krive žirafe, ki posmukajo vse v dosegu, za polomljeno hlodovino pa sloni. Ti se toliko časa pras­­kajo in drgnejo ob deblo, dokler ga ne zlomijo. Ampak v resnici niso uničevalci gozda, saj z raznašanjem neprebavljenih semen na veliko pogozdujejo. Safari je raztegnjen izraz, pod katerim te Turek pelje po anatolijskih gričih, Arabec čez pustinjske sipi­ne in indijanec med bizone. Toda beseda izvira iz svahilija, kjer pomeni potovanje, zato je zaresni safari en sam: pot v vzhodno Afriko. Tja, kjer kot po naključju živi Simba, kakor domačini rečejo levu. Najbolj dostopni in primerni deželi za tako odpravo sta Kenija in Tanzanija, saj imata obe nemalo parkov, ki radovednežem omogočajo druženje z živalmi. Med pokrajinami izstopa proslavljeni tanzanijski Serengeti, ki sega v kenijsko Maasai Maro. Od tam izhaja večina tistih spektakularnih posnetkov velike migracije poldrugega milijona gnujev, zeber in bivolov. Biti julija ob rekah, polnih krokodilov, ki jih morajo kopitarji prečkati, ali premikanje mogočnih čred spremljati iz balona, je res neprecenljivo. Primerna edinstvenemu doživetju je takisto cena. Organizirani safariji so dragi kot žafran, saj za nekajdnevne aranžmaje računajo več, kot če bi prebival po poslovnih hotelih evropskih prestolnic. Petsto evrov za tri noči v šotorih je normalna postavka, pri čemer intimen terenec ni vedno pravilo, marveč se utegneš znajti v razmajanem avtobusku, polnem Rusov. Zaradi ohrnije, predvsem pa zavoljo svoje avanturističnosti, sem se podviga raje lotil sam. Če­tudi spletni nasveti poudarjajo, da je vožnja tam doli zaradi tipično tretjesvetovnega prometnega re­ži­ma in desnega volana skrajno odsvetovana, sem na­jel land cruiserja in se samošofersko odpeljal med žirafe ter leve. Namenil sem se v tanzanijski re­zervat Selous, ki je s površino dveh Slovenij največji savans­ki ekosistem na planetu. Prva pustolovščina je že doseg cilja, saj po 150 kilometrih vožnje iz Dar es Salaama zmanjka asfalta. Naslednjo dobro stotko sem se trideset na uro prebijal po blatno prašni cesti, polni luž, zamorcev na kitajskih motorjih in čred nenavadnih krav. Tale se mi je predstavil kot bušman, čeprav ga ne gre mešati s kalaharijskimi gr­mi­­čarji. Ko je našel slonji drek, si je iz njega zmotal džojnt, po katerem bo mo­čan kot slon. Le ognja ni imel. Njegova sreča, da je beli človek posedoval vžigalnik! Na kraju je vse skadil sam! Škoda, da nisem nekaj govna zavezal v culo, saj slonja moč vedno pride prav. Živalsko kraljestvo Sam v park ne smeš, kar je samoumevno. Obvezen je vodič, po možnosti zmešanica Masaja in buš­ma­na, ki še vedno živi v sodelovanju z naravo. Moj je brez zemljevida in GPSa poznal vsa napajališča, hijenine brloge in pašnike slonov ter je bil neusahljiv vir privlačnih zgodb. Izvedel sem, da se vsake nekaj časa pojavi lev ljudožerec, ki pleni po okoliških vaseh in pomalica celo dvomestno število človečkov, preden ga pokončajo. Menda so levi krivi vsaj za petdeset žrtev letno. A rekord trupel za mnogokratnik levjega drži rečni konj. Potamčki so namreč -- kakor v Egiptu -- zaslužni za nekaj sto smrtnih nesreč. Ne samo, da radi prevračajo manjše kanuje, marveč človeka s svojimi kosilniškimi čekani v resnici pregriznejo na pol. Najboljša obramba je, da zaplavaš pod vodo, kjer on zapre oči. Oziroma jim sploh ne hodiš na pot. Na safariju načeloma itak ne zapuščaš avta, saj je življenje dobesedno v vsakem grmovju. Včasih le govnač, ki kotali svoj košček dreka, da bo imela družica in deca kaj jesti. Drugič zarod ren­če­čih divjih psov, ki živijo le še v Tanzaniji. Večina savane je ravninske in premikanje omejuje le vodovje. Zebre, impale, kuduji in pavijani se praviloma ne menijo za redek promet skozi park. Pazljiv je treba biti pri slonih, bivolih in nosorogih, ki včasih napadejo džip. Seveda se voziš na lastno odgovornost in če te pojejo levi, ti po mojem še izstavijo kazen za krmljenje živali. Ko se voziš po savani skozi žbunje in čez mlake, da začenja curljati v avto, ni pogleda brez premikanja. Impal, žiraf in zeber sem videl toliko, da so me že dolgočasile. Ne zmanjka niti brezkončnih čred gnujev in drugih antilop ter pavijanov, ki v grozdih visijo z vej. Redni so takisto slonji tropi, ki so se sposobni približati avtu na nekaj metrov. A to niso udomačeni azijski olifanti, ki žicajo za banane, zato neumnosti v njihovi bližini ne gre početi. Zlasti če so v čredi Dumboti oziroma so pubertetniški samci pijani od prenažrtja z zavretimi marulami. Nadalje te z gladine večine mirujočih voda motrijo oči čred hipotov in posamičnih krokodilov, medtem ko se zgoraj spreletavajo ptice vseh sort in barv. Za ornitologe je Afrika pač obljubljena dežela. V bolj gozdnatem delu se skrivajo pumbe – svinje bradavičarke, včasih čez pot steče metrski kuščar in uzrl sem celo trop mungov, vendar ne v boju s kobro. Strupenjač naj bi tam sicer ne manjkalo, kot tudi ne nekih zajebano strupenih pajkov in nič manj boleče grizečih stonog. Na žalost tipičnega primerka Simbe nisem srečal. Najbliže je bila druščina levinj pod drevesom, ki so spale s tačkami v zrak in se sploh niso menile za par džipov, parkiranih dva metra stran. Ikonični prizor samca, ki žre antilopo in odganja hijene ter jas­trebe, bo še nadalje v domeni moje domišljije in Animal Planeta. Parki so gromozanski in četudi naletiš na denimo šestmetrski termitnjak, je lahkoverno pričakovati akcijske zanimivosti ali najdbo slonjega pokopališča. V treh dneh stezosledstva, preuče­va­nja iztrebkov in odganjanja muh cece nisem videl niti enega kadavra ali okostja, zgolj lobanjo, a še zanjo sumim, da je bila nastavljena. Od tako imenovane velike peterice sta se mi skrila tudi leopard in nosorog. Prvi je zaguljen šef, saj se nevid­no zadržuje na drevju, medtem ko so rinoti izredno redki in živijo v samem središču parka, ne na obronkih. Ipak je to narava, ne živalski vrt. Že tako sem bil presenečen, kaj vse in kolikokrat ti prekriža pot. Po Kočevskem rogu lahko lomastiš cel dan, pa boš vesel že bežnega pogleda na srno. Baobab ali drevo opičjega kruhovca je eno najbolj nenavadnih dreves sploh. Zaradi majhne, visoke krošnje in košatih korenin, ki pod zemljo segajo celo sto metrov daleč, mu domorodci pravijo obrnjeno drevo. Verjamejo namreč, da so ga bogovi nekoč izpulili in obrnili okoli. Poleg tega ga po božje častijo, saj je zdravilno. Afronepozabnost Safari kajpakda ni samo predstava favne, marveč ravno tako rastlinstva in lokalne folklore. Prvič sem ugledal znamenito afriško kraljevsko drevo baobab in za nameček splezal nanj. Bojda ni bolesti, ki je ne bi pozdravil ta nenavadni mogočnež, katerega izvlečke pri nas drago prodajajo. Nič manj zdravilen ni slonji drek. Slon namreč požre dvesto raz­lič­nih rastlin in ima slabo prebavo, zato je njegovo gov­­no superarcnija. Nenavadno, da se še ni našel podjetnež, ki bi ta iztrebljeni koktejl tržil kot superhrano. Drugače koristen je šivankasti plod žvižgajoče akacije, ki velja za najbolj ostrega med rastlinami, zato ga gr­mi­­čarji uporabljajo za pirsing! Ker dolge trde špice predrejo celo pnevmatike, sem se grmovju ogibal v velikem loku. Še bolj odsvetovano je šlatanje nekega kaktusa, katerega izcedek te ohromi in oslepi ter ti genitalijo posuši. Včasih so lovci z njim prepojili puščice, sam pa sem v svoji čezlesnosti v rastlino zapičil vse svinčnike iz hčerkine šolske peresnice. Varnosti ni nikoli preveč ... Simbe nisem našel, le Nalo in njene kolegice, ki so nezainteresirano spale. Vodiča žal niti dolarji niso prepričali, da bi jim šel spulit par dlak iz repa. Kljub prisrčnosti je tale mucka vsaj 120 kilogramov mišic, plus kremplji in čekani. Četudi pravijo, da se leva obvaruješ z mirnostjo in recitiranjem poezije, človek po mojem nima šans. Slišanih štorij in doživetih prigod imam seveda še nebroj. Po parku denimo patruljirajo čuvarji z brzostrelkami AK-47, ki so v vojni z enako oboroženimi div­jimi lovci. Ker si Kitajci erektilno disfunkcijo laj­šajo s fino zmletimi kosi redkih živalskih vrst, po­vpraševanje po nosorogovini in slonjevini ne jenja. Ravno prej­šnji mesec so jagri ubili pilota nadzornega helikopterja. Zaradi njih je slonja populacija v ne­kaj desetletjih upadla za dve tretjini. Osebni nepozabni spomin je avtomobilska okvara sredi divjine, 40 kilometrov od zadnje elektrike in na območ­ju brez mobilniške pokritosti. A tale mzungu, kot ondod pravijo belemu človeku, je s svojimi pre­ži­vet­­venimi veš­činami familijo obranil pred krdelom pavijanov in rojem komarjev ter z nekaj sreče prepri­­čal enega od dveh akumulatorjev v delovanje. Kasneje me je stroj v sličnem okolju še dvakrat pustil na cedilu, nakar ga kratkomalo nisem več uga­šal. Toliko o zanesljivosti afriških rentacarov, mamu jim! Take zgodbe so kajpakda najboljše, ako jih do­ži­viš sam. Prst po zemljevidu, dokumentarci, pripovedovanja, Twitch in porniči so zanimivi ter širijo obzorja, nič ne rečem. Tam vidiš vse od blizu in pod različnimi koti. Ni pa ga čez lastne dogodivščine, spremljanje savanskega sončnega zahoda in obedovanja v drevesni hišici z levinjami v neposredni bližini. Izkusiti črno celino v pristni lepoti, stran od tamkajšnjih kao­tičnih velemest, je tisto, k čemur mora težiti vsak prirodoljub. Nevarnosti ni, saj te ne pojedo ne žuželke ne zamorci. Prebivalci na nas resda gledajo kot na hodeče bankomate, ampak to je del in ob­enem cena pustolovščine. Sam sem imel za gradnjo medkulturnih mostov v enem žepu šop dolarskih bankovcev in v drugem reklamne lego strič­ke. V največ primerih pa velja njihova najbolj pogosta besedna zveza: hakuna matata – brez skrbi.