Konec igre

Pizda, mogoče bi mogel še četrtič nasnet HFW, trikrat sem ga nasnel in vsakič pridem 5 % naprej v zgodbi, preden se naveličam, edino prvič sem uspel prit čez celotno tutorial cono

Drugače sam a hočemo neke res ful razvejane dialoge? Meni je dosti bolje, da mi kelnarca Metka pove un en esstential namig, pa mogoče 1-2 offtopic worldbuilding temi, tipa kok ji je všeč, ko jo lokalni dragon slayerji trpajo za bifejem, ostale stvari me pa ne zanimajo

A Nostalgija pa ti ni tok? Meni ima res dobro grafiko (lep lp)

Meni je podobno kot Gearsi pri Galku naredil Assassin's Creed 1. Do takrat sem igral sam na crt, to pa je bila prva igra na HDTV, insane moment Pred tem pa je bil najbolj insane moment igranje GTA 3. Takrat se mi je zdelo, da človek ne rabi več nikoli kupit nobene igrice, če ima GTA 3.

Tarkovski in Dostojevski sta mi najjača ruska umetnika ever

Lepa! Meni je najljubši Nostalgija, drugo mesto pa si delita Stalker in Zerkalo. Za prvomajske sem lih imel snetega Andrej Rubljov, sam mi ni uspelo pogledat

Uf, ogromno je "lose situacij" z vidika potrošnika. Lahko vpliva npr. na splošen downgrade aspektov industrije, npr. writinga, detajlov, raznolikosti soundov itd. Recimo z vidika writinga oz. književnosti imajo chat boti hud problem z raznolikostjo besedil. Pač na koncu dneva, če se drkaš, da ti AI napiše neko zgodbo, bo na 1000 zgodb dal 10 variacij, tako da bereš skos iste stvari v malo drugi fasadi. Prav tako bodo igre lahko še bolj bloaty zaradi tega, več slabega stranskega contenta itd., kar je itak trend že izven AI, ker ljudje bolj cenijo količino kot kvaliteto. Plus eventuelno izgubljanje znanja. Zdaj maš ljudi, ki so se učili stvari delat na roko, AI pa jih dopolnjuje. Čez par generacij boš imel ljudi, ki se stvari niso nikoli naučili naredit, prišlo bo do izgub znanja, kako sploh nekaj naredimo in splošnega downgrada v razumevanju, ker pri AIju je pri 95 % ljudi vse usmerjeno v output in ne pridobivanje znanja. Ker sem fan tehnologije, so mi chat botkoti itak pune hamre zanimivi in sem si marsikaj optimiziral z njimi, sam tako čez palec rečeno pa bo dolgoročno konzumer tudi doživel lose/lose situacije.

Kar je zanimivo, je to, da je RDR 2 last gen naslov, ki je izšel 2 leti pred konzolami nove generacije. Kdaj se nam sploh obeta, da ga bo grafično kaj spravilo iz prestola? Mogoče da se je The Last of Us 2 približal, pa Death Stranding 2 po pripovedovanju Buzzkilla, mogoče da bo GTA 6 v podobnem rangu, čeprav pomoje zna biti vseeno manj detajlov, ker bo igra zahtevala več pri simulaciji življenja/prometa etc. Kdaj bo kaj doseglo RDR 2, srsly, preseglo, verjetno kaj na PS6?

RDR 2 je meni dober kandidat, Death Stranding 2 še nisem igral Ampak RDR 2 ima dober miks realizma in neke western stilizacije, res je top tier. A Death Stranding 2 ima podoben efekt?

Ok, moja subdivision teorija je, da po powerhousu močnejša grafika ne prinese avtomatično lepše slike. Lahko imaš lepo igro iz 2026, lahko imaš lepo igro iz 2004. Zato če ti je kot gamerju art iz 2004 grd, to ni zato, ker bi razvil boljši okus, ampak ker nimaš okusa in te je treba pretepst s palco

Galko Ne mislim, da si kolekciji porezal jajca, pač vsak zbira na svoj način. Za moje pojme je v bistvu kolekcija dobra, če ima čim več omejitev, tako da osebno mi je tvoja kolekcija dejansko boljša kot recimo neki clipi ljudi, ki imajo 600 iger na polici. Jaz imam pri starih špilih čisto drug problem — niso mi pregrdi za igranje, večkrat so mi legitimno lepi, ampak me ubijejo druge omejitve: predvsem manjek autosava in/ali dajanja konzole v nek sleep mode, da bi nadaljeval naslednji dan. Stare igre na konzolah (PC je imel ponavadi vedno quick save) so večkrat zahtevale, da igraš zelo dolge odseke v kosu brez sejvanja, in to ni zame, ker je čisto preveč spremenljivk. Al je treba it pripravljat hrano al postanem zaspan al je treba še neki za šiht naredit, pač res ne morem tega, da mi ne sejva igrica sproti oziroma konzola ponudi opcije sleep moda. Zato na oriđi hardwaru igram lih 4x letno, ko grem za cel vikend k staršem na obisk. Grafika pa po drugi strani, ja pismo iskreno mi ni apriori grda. Ne vem, mogoče sem to razvil z indiji, ne vem a so bile prej kokoši ali jajca, samo nekako igram tako: dobim low poly igrico — ok, ta grafični slog so izbrali bodisi zaradi omejitev (stare igre) bodisi namenoma (neka nova indijka), ni važno, relevantno mi je samo to, če je vizualnost s tem slogom narejena dobro ali slabo. Če grafika odzvanja gameplay, vibe, vzdušje in zgodbo igre, al je pač sam da je. Sicer seveda imam določene preference, in tudi jaz bom lažje igral igre, ki imajo vizualnost po mojem okusu oziroma bo nek čas prilagajanja za druge daljši, sam na koncu dneva, če je art direction dober, bom lahko šel čez omejitve. Pa dejansko bi rekel, da imam nadpovprečno razvit okus za estetiko slike, pač lifelong zanimanje za umetnostno zgodovino vseeno pusti nekaj posledic, četudi je ta posledica, da ti je trikotna glava iz 1983 igre lepa al neki . Absolutno ti je lahko grdo, s tem sploh nimam problemov, hvala bogu da se okus dopolnjuje, spreminja etc. (razen če si nakucaš tatto, ki ti ni več všeč ), to samo nakazuje na neko rast človeka. Ne sam da nimam problemov s tem, sem zelo za z dvema pluskoma in forumsko jagodo PRO razvoj posameznikovega okusa. Bom bolj plasično razložil svojo tezo, čisto spekulativno seveda. Piše se leto 2026, z ulice vzameš random gamerja, ne zdaj nujno artfaga, ampak pač nekega ljubitelja iger. Posadiš ga pred TV in mu upališ igrico iz 2004, ki je bila v reviewih hvaljena kot igrica z dobrim artom. Ta oseba: "fuj, ogabna grafika, ogabna igrica". Moja teza: ta igrica je imela slab art design/art style/art direction že ob izidu, nič se ni spremenilo, očitno je bila hvaljena bolj na podlagi neke strojne moči, ne pa da bi dejansko imela te aspekte nadpovprečno dobro narejene. Moja teza je torej, da dober art direction preživi čas, tudi če je nastajal v tehnično bolj komprimiranih časih. Ampak ja, it's just a theory, game theory, ne jemat preveč resno .

Meni zgleda top.

Sam hkrati če jo rešiš brez hinta, postaneš alfa forumske puzzle scene, glede na to, da sem jaz rabil hint

Jaz bi imel sam Rain World z DLC-jem, daj če bo kdo vzel in ne bi tega, mu fliknem une evrčke, da vzame zraven

V tej igrici glavni protagonist na koncu umre in vstane od mrtvih. Pa lep lp še naprej. Glede ČB filmov se strinjam do ene mere, pač malo mešam hruške in jabolke, ampak kar hočem povedat je, da nek tech je lahko lep, tudi če je star. Tudi to, da so bili nekoč pred več tehnološkimi omejitvami, ni nujno slabo vplivalo na igre, ker so morali izkoriščati dosti inovativne tehnike, da so premostili te omejitve. Nekatere carske estetike so dejansko tudi neposredna posledica tega, da ni šlo narediti drugače: recimo Silent Hill 1 megla, ki je izpadla vrhunsko, čeprav je bil v ozadju nek tehnološki defekt. Saj ne vem, če midva pristopava iz podobnih pozicij ali sva radikalno narazen. Po eni strani bi rekel, da sva zelo narazen, po drugi pa imaš tudi ti polico iger, za katero včasih v štosu ali ne pripomniš, da delaš polico PS 4/5 hitov, ki jih boš lahko igral tudi v penziji, torej na nek način računaš, da bodo PS4/5 igre, ki recimo v naslednjih 50 letih ne bodo dobile rimejka, dovolj "večne", da bo igralna ta kopija, ki jo zdaj daješ na polico. No, v bistvu isto pristopam jaz, samo da ne capam pri letu 2013, ko je izšel PS4, ampak pri 1977 al neki. Sam ja, pri meni je res intenzivna ta potreba, da imajo igre neki večnega, drgač so mi kot medij takoj manj carske. Tako kot ti praviš, da če za npr. PS7 ne bo več retail kopij, da boš še vedno špilal igrice, ampak ti bo res na polno manj fun in bolj kislo, imam jaz podobno avtistično potrebo: Če si rečem, da ne obstajajo stare igre, ki imajo neko večno estetiko, ki je lahko tudi 30 let kasneje estetska in lepa, potem bom še vedno igral igrice, ampak mi bo manj fun in bolj kislo, ker mi je velik špas nekaj igrat in razmišljat, katere igre bodo večne in bodo imele še 30 let kasneje carsko estetiko. Itak ne govorim o neki masi iger. Na vsak vrhunski SNES platformer je 30 slabih-do-povprečnih oziroma takih, ki se izgubijo v zgodovini. Govorim o peaku industrije. Če za neko igro staro 20 let rečemo, da danes zgleda "ogabno", pol je po mojem mnenju bila grafično največ mid že ob izidu, ker grafično vrhunska igra po moje ne postane naenkrat grda, ko pride boljši tech. Ali je bila grda že prej, ali pa tudi po izboljšanem techu ni. Tudi igre PS4/5 generacije pomoje ne bodo vse dobro preživele s tega stališča. Controli, Ghost of Tsushime, Marvel's Spider-Man 2, Assassins Creed Valhalla, Detroid: Become Homo je sam par primerov iger, ki so trenutno dojemane kot igre z razmeroma dobro grafiko, ampak so pomoje artistično dosti nenavdihnjene in imajo potencial, da bo leta 2060 prišel Vučko4 in rekel, mrš v kurac Spider-Man 2, kera ogaba od grafike . Pa s tem, da to ne govorim iz neke umazane nostalgične perspektive. Nisem jaz DaCapo, ki vsako leto igra iste igrice zadnjih 40 let, dejansko večino starih iger, ki jih igram, igram prvič, včasih tudi take, ki so nastale pred mojim rojstvom. Konec koncev, ko je izšel PS2, sem jaz bil star 9 let, ko je izšel X360, sem bil star 14, kar pomeni, da so igre bile že na dosti visokem grafičnem nivoju, ko sem bil še v osnovni šoli. Sicer pa itak največ igram nove igre, to sem že zadnjič lepil na forum, ko sem feedal AI s svojo beležko igranja, ki jo hranim od 2012 . (sodobne = aktualna generacija, midstare = prejšnja generacija + cca. polovica predprejšnje generacije, stare = vse prej) Točno to, pač malo izmenjujemo mnenja. Tudi jaz, kar pišem, je pač moje mnenje, valda ne bomo zdaj za vsak line pisali disclaimerjev.