Išči po skupnosti

Glede na to, da sta PS5 in XboX Series X/S že konkretno zunaj, zadnji pravi hit CyberPunk 2077 pa zelo očitno še ni v optimalnem stanju, se mi zdi pravi čas, da se mal razpišemo o top špilih na PS4 in XboXOne. Torej o igricah zdaj že prejšnje generacije, ki jih upate priporočiti skoraj vsakemu in ki so vam osebno najjače. Ker sem lep in pameten (in ker imam neskončno rad lepo urejene lestvice in sezname), bom dodal pri mojih top špilih še slike škatel in ocene, sweet baby boy! Pa mislim, da v 15 letih še nisem napisal tako dolgega posta kot bo tole IMO je bila generacija noro dobra, bombe so letele po faci na polno in iz vseh strani, kljub temu, da so bili določeni žanri slabše representani (najbolj me pečejo arkadne dirkačine). Na polici imam +40 igric iz te generacije. Brutal letina. Torej, moj Best of the best aka Polica te generacije izgleda takole: [83] Abzu PS4 verzija Journeyja, kjer je puščavo zamenjal čudovito lep podvodni svet. Žal indy scena ni več ista kot je bila pri izidu Journeya - ta segment gaminga je vmes dobesedno eksplodiral in posledično tudi nek mini swimming simulator z ekološko noto niti slučajno ne zadane tako močno, kot je svoj čas Journey. Ampak še vedno, lušten špilček, nej mu bo. [83] Nier: Automata Yoko Tarov zelo alternativni način storytellinga se joina z Platinum games B ekipo. Rezultat: za Platinum standarde zelo povprečen hack n slash, za open world standarde obupno prazen in dolgočasen svet, ampak s cool liki, odfukanim svetom, super muziko in pa predvsem totalno alter pristopom k pripovedovanju zgodbe. Ki čisto na novo zastavi koncept replayabilityja. Zaradi tega tudi špil IMO spada v Best of kolekcijo. [84] Hellblade Ninja Theoryjeva študija shizofrenije skozi igrico o konkretno zmešani keltski bojevnici. Baje da boleče realistično prikazana shizofrenija, ki jo kot igralec doživljamo skozi trippy vizuale in pa predvsem skozi top 3 zvočnih ozadij / efektov te generacije. Igrica je sama po sebi linearna hoja od točke A do Bin tudi gameplay je bolj tak v stilu Božo Kos ilustracij, dejansko gre za walking simulator... ampak si zaradi totalno drugačne tematike, hude produkcije in prezentacije pri meni zasluži svoj spot. [84] Nioh 1 in 2 Team Ninjin čizfest, ki zmiksa Soulse, Ninja Gaiden, Diablo in kolut kozjega sira. Super akcija in konkreten izziv od špila, tudi carski B-ninja liki in zgodba, žal pa orenk nenavdahnjene sobe in ful repetitivne misije. Ampak še vedno Polica material za hacknslash in Ninja Gaiden fane IMO, takih quick & dirty akcijad ful manjka. Če bi pa še letele glave, roke in noge, bi bil pa špil še za kako točko boljši Prvi del ima boljšo zgodbo in like, drugi pa še boljšo akcijo in bolj raznolike sovražnike. [84] Devil May Cry 5 Konkretno pofavlan DMC (sploh v primerjavi z izjemnim, ampak svinjsko starim DMC 3), ki pa ga dvigne noro globok in ambiciozen borilni sistem z nepredstavljivo variabilnostjo likov: trije liki, ki so v igrici, so si po gameplayu tako drugačni, da bi povsod drugje lahko imeli glavno vlogo v svojem špilu - v DMC 5 pa so gladko vsi enem delu, yolo. Pač ne bomo plačali level dizajnerjem in bomo ves keš fuknili v game mechanics. Must have za hacknslash fane, ne toliko must have za vse ostale. [85] Yakuza 0 Extremno čizerska in zelo posebna, zdaj že orenk legendarna japonska serija Yakuza IMO rabi vsaj en del na polici vsakega pravega SP fana špilov, in Zero je baje najboljši (drugih nisem igral). Težko opisljiv semi-open world insanity od špila, kjer v enem trenutku plotaš umor vrhovnega šefa yakuze, naslednjo sekundo pa z buddyjem igraš minigame karaok. Čez pet minut se tepeš s tridesetimi gorilami in jim na glavah razbijaš čajnike z vrelo vodo, v naslednji misiji pa pomagaš 11-letnemu fantku kupovati porno revijo v trgovini. Pač kot rečeno, a must play roba [85] Control Remedy fantje in dekleta so malo preveč gledali Twin Peaksa in lurkali po conspiracy subredditih: razultat je carska in totalno čudna paranormalna akcijada Control. Pač Remedy špil kot Remedy špil, fenomenalen shooting in trippy vizuali, tukaj združen še s top tier lorom in svetom okrog tebe. Fiziko ima tudi kar cool narejeno. Žal se začne vlečti, špil te kar malo izgubi proti drugi polovici, ampak je še vedno hud naslov. [85] Wreckfest Carska razfukaška sim-arkada, ki kar poka od ljubezni devov do žanra. Razfukaške dirke in eventi v igrici so čisti užitek, fizikalni model je odlom, pač res uno pure joy & happiness od dirkanja... hkrati pa ima špil celo kar orenk kariero in dejansko zaklenjen content (!!!), za katerega se moraš potruditi, da ga dobiš (ojoj kako entitled in elitistično od avtorjev, jaz bi imel pa vse takoj, 32/100 do not play). Edina SP dirkačina, ki sem jo igral to generacijo in ki jo brez problema postavim na polico. [85] Uncharted: The Lost Legacy Gnusnejša mlajša sestra od Uncharteda 4, ampak še vedno več kot vredna igranja za fane žanra. Grafika je še vedno huda, akcija super, lokacije zanimive, kaj še rabiš. Pač tudi Naughty Dogov B team, sestavljen iz žensk, grbavcev in demokratov, naredi z levo roko špil, ki se še vedno podriska na vse ostale linearne akcijske tobogane. [85] Streets of Rage 4 Zelo uspešen (tudi prodajno) poskus obuditve fosiliziranega beatem up žanra in IP-ja. Igrici naredi krivico na nek način posiljen campaign mode, ki ti poskuša približati sicer ekstremno hardcore igrico z neskončnimi continueti in različnimi help modi, ampak ti, kar se tiče končne izkušnje, dejansko poslabša špil. Arcade mode, torej samo igranje z enim žetonom, je pa faking odlom, saj ima igra fenomenalen borilni sistem, hudo akcijo, odlične lokacije in top glasbo. Ampak ja, še vedno je pa "samo" čisti beatem up špil, tako da ni ravno za vsakogar. [85] What Remains of Edith Finch IMO najbolj hipsterski špil na moji polici, desno od njega je anal lube in podpisan Goat mug. Ultra kratek in popolnoma linearen indijanec - walking simulator, ki pa odlomi s ful svežimi pristopi h gameplayu in zanimivo zgodbo. Dobesedno vsaka "sekcija" igre se igra drugače in tudi poskuša ufurati gameplay mehaniko, ki na nek način sledi narativi v špilu. Ful cenim eksperiment in dejstvo, da je končni izdelek čisto legit špil, čeprav zelo kratek. Ampak spet, dosti alter roba. [86] Nex Machina Še en poskus revivala crknjenega žanra (bullet hell / shooter), ampak žal komercialno zelo neuspešen. Škoda, ker gre za res dober primerek. Tight kontrole ko moja rit pri 15ih, kul visuali, dobra muzika, zajeban ko pes. Evo za to pa nimam skilla, da obrnem na arcade mode oz. brez continuetov. Poleg tega da gre za odličen špil je to tudi zadnji Housemarqueejev tradicionalni shooter, preden so prešaltali v hopefully bolj komercialno uspešne vode 3rd person shooterjev, tko da še en razlog več, da se vsaj sproba. [86] Snowrunner Mega random open world igrica, kjer s tovornjakom izvajamo popolnoma yolo misije, za kere se vsakič vprašaš, kaj da fak ti to sploh igraš (privleči hlode iz kraja A v kraj B, pripelji vremensko postajo na vrh hriba, potegni 50 tonski kamion iz blata, pripelji 100 ton cementa v cementarno itd)... ampak je res hud hud špil. Carski tovornjaki za prave moške, brutalna težavnost proti kateri izgledajo Dark Souls 3 ko otroški vrtec, nobenega ubisoft fetch quest bullshita, carski filing blata, snega in driske po šipah, tri ogromne regije v osnovni verziji špila (in še ene deset drugih v DLC-jih, ki jih žal ni na disku)... To je to. [86] A Plague Tale Zelo cool miks walking simulatorja in linearne akcijade tipa Uncharted, kjer v od kuge razfukani srednjeveški Franciji sledimo dogajanju okrog deklice in njenega bratca, ki ga na vso moč želi dobiti v roke (ultra evil in v res cool outfitih) inkvizicija. Lepa grafika in art dizajn, par hudih scen (zelo dark), lepo vleče, pač all in all jako luštna AA pustolovščina in eno lepših presenečenj. Asobo is going places, najprej tole potem pa še jeben MS Flight Simulator 2020, fantje in punce pijejo pravi francoski šampanjec, takega za 200 €, ne nek jabolčni nelicenčiran shit. [87] Divinity: Original Sin 2 Vrhunski top-down FRP in Larianov finalni test, preden so jim zaupali v izdelavo Baldurs Gate 3. Mega deep combat, multibranching z nikdar videnim vplivom na zgodbo in razplet, true role-playing... Kar se tiče prostih rok D:OS seriji IMO še zdaj nič ne pride do kolen. Če dobijo za BG 3 samo enega napol sposobnega editorja, ki bo preveč zagrete zaposlene s škornjem v jajca, ko bodo hoteli stlačiti še tristoti quest v prvi dve mapi, imamo potencialnega GOTG kandidata. Ampak do takrat bo pa D: OS 2 tudi čisto cool. [87] Hitman Carsko rebootana legendarna Hitman franšiza. Nekaterim hardcore old school igralcem je igrica prelahka oz jim ne sede - meni kot stealth casualcu je pa zakon. Cool settingi, cel fuk sandbox igračk in situacij, s katerimi lahko ubijemo tarče, ma cel vajb špila je ful kul. Upam, da po izidu zadnjega, tretjega dela na začetku 2021 izide kakšen Hitman Trilogy GOTY edition, bom z veseljem kupil. [87] Doom Eternal Še dodatno naviti Doom, ki večino stvari iz Dooma 2016 dvigne za še eno stopnjo. Še več sovražnikov, še bolj agilen lik, še večja razfukancija, še bolj moški protagonist - in še večji odmik od tradicionalnega shooterja v, ne vem, FPS meets THPS / Super Mario Konec dneva mi je ta 3D platforming twist v kombinacijami z jolly roger mavričnimi barvami manj sedel kot mi je bolj "zemeljski", bolj klasični Doom 2016, ampak vsekakor gre še vedno za epic špil. Če ne drugega tako moškega protagonista ne vidiš vsak dan oz vsako desetletje. [87] Deliverance: Kingdom Come Royal Edition Carski "ultra-realistični" (no ja, še vedno lahko dobiš s sekiro po glavi in preživiš) euro trash RPG, postavljen v srednjeveško Češko, kjer si kot preprost kovačev vajenec vržen v nevihto spletk, zdrah, merjenja moči plemičev in vojne. Že samo side questi so vredni igranja špila (ne vem kje drugje še lahko vidiš quest, kjer moraš pobrati repo z vrta, odnesti hladno pivo očetu ali iti v rudnik po delavca Jozsefka, s katerim bosta šla potem skupaj kupit hlače), dejansko pa je špil tudi v vseh ostalih pogledih legit FRP. Svet je ogromen in povsem odprt (dokler te ne ubije kakšen mitski nasprotnik v obliki pijanca z nožem ali dveh muslimanov s sulico), imaš relativno proste roke pri opravljanju questov, lika lahko razviješ v par smeri, okolje je tako jebeno kmečko kot da si v Sloveniji... Dosti must play naslov za vse RPG fane imo. [88] The Last Guardian Uedin špil, ki se ga je najprej čakalo ko drugi prihod Kristusa, potem se ga je po XY preteklih letih čakalo malo manj, potem še malo manj, potem ko se je skoraj pozabilo nanj smo dobili pa dejansko top, čeprav zelo janky špil v nezgrešljivem Ueda stilu. Razpadajoče razvaline, ki jih prerašča narava? Check. Weird ass protagonist, ki ga ne razumeš pol kurca? Check. Spoznavanje lora in zgodbe preko okolice? Check. Grajenje odnosa s friendly NPC-jem? Check. Konec, ki ti iztrga srce, se nanj poserje in ti ga zarije nazaj v rit? Check. Gnusni nadzor lika gor ali dol, igrica je odlična. [88] Until Dawn Ultra zabavna popcorn grozljivka, po zvrsti nekakšen miks med walking simulatorjem, QTE-ji, detektivsko družabno igro in grozljivko. Kljub namenoma trashy likom, trashy dialogom in overall trashy vibe-u špila ima zadeva hudo produkcijsko vrednost (še danes izgleda igrica zelo lepo) in se igra ko pesem. V igrici spremljamo zgodbo gruče najstnikov, ujetih v gorsko kočo s poblaznelim morilcem in na nas je, da s svojimi odločitvami zadevo sfuramo tako, da preživi čimveč folka (ali pa čim manj - igrica se ne sekira preveč niti če nam vsi pocrkajo). Top tier izbira za one-nighter preigravanje še z dvema frendoma. [88] INSIDE Linearna srhljiva pustolovščina studia Playdead. V igrici kontroliramo pobeglega fantka brez imena, ki ga je skupina ljudi očitno ugrabila, in se prebijamo čez čedalje bolj čudne in neprijetne conspiracy-powered okoliše. U iber zamorjeno vzdušje, podajanje zgodbe skozi okolje, cool puzzli, vse štima. Noro kvalitetno narejena igrica, ki kar poka od skrivnostne evil atmosfere in top produkcije, ki se konkretno prebije v AAA tier. Vrhunski indy špil, ker se tega "žanra" tiče Playdeadu ni para. [88] Cuphead Brutalno zajeban boss-rush indi špil, ki je z leti postal sinonim za zajebano igrico. Z razlogom - praktično od prve sobe dalje ti špil porine v rit štil od lopate in te prisili, da se dobesedno na pamet naučiš vse bosse in vse prepreke v run & gun sobah, če hočeš iti naprej. Nekaj bossov (roža, troglavi zmaj, diceman, devil) je tako zafukanih, da si najprej 100% ziher, da je to to, da si zdaj pa res dokončno zaključil... ...samo da se potem spet vrneš, se nadrkaš bossa in greš dalje jebat ježa Igrica ima poleg legendarne težavnosti tudi legendaren 1920 cartoonish videz in res carske komade iz iste ere, na srečo pa se tudi igra ko pesem - tvoj lik ima proper majhen hitbox in nadzor je oster kot britev, vsaj to. [89] Resident Evil 7 Reboot legendarne serije, tokrat v prvi osebi. Zombije, španske fanatike in pobesnele zamorce zamenja fuknjena hillbilly družina v ameriškem deep southu, ki na svojem posestvu sredi močvirji dela gnusne eksperimente. Dejansko FPS pogled funkcionira čisto OK, celo preveč OK - špil je grozen ko prasica, mogoče je najbolj grozen RE ever. Malo sicer zamorijo random nesmrtni sovražniki iz glavne družine in precej enolični "molded" nasprotniki, ampak pod črto je pa špil res proper petarda, kjer določenih delov (klet, hiša za goste) zaradi grozljivosti praktično ne moreš igrati sam v temi. Pa še GOTY edicija obstaja z vsemi DLC-ji na disku - obvezen nakup! [89] Shadow of the Colossus Remake klasičnega Uedinega špila iz PS2 ere. Igrica ne premore več tako brutalnega majgerija v jajca kot ga je 15 let nazaj, ma še vedno je čudovita in zelo tragična igrica. Ki zdaj celo teče nad 15 fps [89] Death Stranding Kojimin solo projekt, v katerem smo spoznali, da je Kojima u bistvu samo najdražji hipster vseh časov, ki bi rad delal weird indy projekte, se kazal v javnosti in ga hangal s holywoodskimi igralci. Kljub temu, da mi gre lik konkretno na kurac, je treba priznati, da je Death Stranding dober špil. Ker čeprav je špil dejansko simulacija oboroženega poštarja / DHL-jevca, mu nekako uspe pričarati super vzdušje, igralnost je odlična (kar je imo nor dosežek glede na "žanr"), pokrajina je spookil, zgodba je prijetno weird, igralci so pa itak top tier. In špil kot celota faking deluje. Pa ogromen plus je, da je bil Kojima za razliko od žalostnega MGS 5 očitno popolnoma fokusiran in ga ni odneslo all over the place - kar je želel narediti je naredil. Enim je izdelek čuden, enim slab, enim life-changing, meni je pa zelo dober [89] Tetris Effect Kaj narediš, če daš 40 let staremu špilu trippy ozadja in glasbo, ki se spreminja glede na hitrost padanja kock? Še vedno odličen zimzelenšpil, ki paše na vsako Polico Pač ja, zadeva je faking tetris, nič več nič manj. Ki pa je v navezavi s top predstavitvijo še vedno dovolj dober špil, da te nabije na zic dokler ga ne obrneš vsaj na normal. [90] Outer Wilds Top indy pustolovščina/raziskovalščina, v kateri s precej simpatičnim alienom prvič poletiš v vesolje... ...kjer odkriješ, da bo v 22 minutah konec tvojega osončja zaradi supernove sonca. Igrica se nato odvija v 22 minutnih loopih (vsakič ko je konec osončja oz ko umreš, se znova zbudiš 22 minut nazaj v času) in na tebi je, da ugotoviš, kaj se dogaja, zakaj se to dogaja in kaj lahko narediš, da uničenje preprečiš (če sploh lahko). Nobenega inventarja, nobenih skillov, ničesar - edino, kar imaš, so zapiski in tvoje čedalje boljše poznavanje okolja, zgodovine in logika sveta okrog tebe. Brutalno deep špil in hkrati hvalnica raziskovanju. Škoda, da sem preneumen, da bi ga obrnil [90] Monster Hunter: World Capcomov glavni moneymaker to generacijo in tudi dejansko vrhunski špil z dovolj contenta, da ga v nekem normalnem tempu igraš nekaj let 5.000 različnih monsterjev, 250+ različnih orožij, 30.000 armor piecov, epic battli ki skrijejo celo Dragons Age 2 razfukancijo, natančen gameplay, raznoliki pristopi k bojevanju glede na orožja, mačke, ni da ni. Ne bom se delal preveč pametnega, ker se z "endgame" contentom nisem ukvarjal (torej sem verjetno videl kakih 5% špila), ampak to, kar sem videl in igral, mi je bilo top. [90] Doom ID-jev fenomenalni reboot je vsem odtrgal jajca in spustil čelno tudi največjim dvomljivcem, ki so si ga zadnjih 20 let drkali na razne remixe in razširitve originalnega Dooma in Dooma 2. Brutalen, hiter, krvav, svinjsko nasilen, z ravno pravo mešanico old school resource managementa in kompleksnih map ter new school bombončkov (gory kills, skill tree itd) je popucal z vsemi SP FPS-ji, ki jim ni ime Titanfall 2. Nor špil. Plus dal nam je možnost, da izkusimo počutje gnusnega črva larve kuhinjskega molja, ko na YT gledamo Ultra Nightmare no damage rune pro igralcev. [90] Horizon Zero Dawn Fenomenalni nov IP Guerilla Gamesov in kar se mene tiče edini Sony copy/paste open world špil, ki je zares dober. Ne dober, odličen. Eni od najboljših 3rd person borbenih sistemov to generacijo, ki ti omogoča, da se kot mlada beast hunterka lahko proper postaviš po robu ogromnim mecha-zverem, je IMO prvi glavni adut špila. Drugi adut je nadpovprečna, precej dark sci-fi zgodba in kul lore. In tretji je grafika, zaradi katere so čefurji ropali stare babice, da so si lahko kupili TV z dobrim HDR-jem. Dodatek ufura samo še več carskega contenta in snežno pokrajino. Top. [91] Titanfall 2 Kratek, ampak ko sveže obrita pička sladek FPS, ki naredi fenomenalno čisto vse, česar se loti. Gunplay, kontrole, hitrost, kombiniranje s titanom, odziv orožij, vse. In ko ti Respawn nakaže po faci, da zanjo narediti brezhiben shooter... ...ti ga v vsakem novem nivoju začinijo s povsem novo mehaniko oziroma twistom. Enkrat je to potovanje med dvema dimenzijama med bitkami, drugič so extra platforming deli, tretjič spet nekaj novega. Kreativnost, ki so jo nakazali avtorji, je dih jemajoča. In ta svežina v kombinaciji s top gunplayem IMO delivera najboljši SP FPS generacije ob Doomu 2016. [91] Xcom 2 Po raziskavi hospicev v ZDA so izgubljenimi stiki s prijatelji najbolj pogosto obžalovanje umirajočih. Bolj kot neizrečene ljubezni, bolj kot zamujene poslovne priložnosti, bolj kot ohlajeni odnosi z družino. In točno take filinge ti da tudi Xcom 2, ko ti gnusni alien hinavsko v hrbet ustreli kamerada z imenom "Mihi" ali "Lizzard", s katerim se boriš od samega začetka vojne, ali ko trije mastni alien kuščarji v kot potisnejo in do smrti pogrizejo polkovnika/snajperista z imenom "Bošti". Že zaradi tega bi bil špil polica-worhy. Ko pa dodaš še nor gameplay, izjemno napete bojne scenarije, vreščanje od sreče ko čez celo mapo skineš umazanega vesoljca in pa seveda nebeški občutek ko rešiš vse RL frende sobojevnike iz nemogoče situacije, pa dobiš IMO eno najjačih poteznih akcijskih strategij. [91] Prey Pravi (in fake) immersive simi se žal ne prodajajo dobro; ampak to, da je prodajno flopnil tako fenomenalen immersive sim kot je Prey, je pa ena največjih krivic te generacije. Igrica ima mogoče najbolj free-hands approach od vseh immersive simov EVER; kako boš pristopal do vsake situacije prepušča povsem tvoji odločitvi, nič ti ne pametuje in se do tebe ne obnaša kot do bedaka. Zaprta vrata? Probaj hackati. Probaj vdreti. Probaj najti kodo. Probaj jih razbiti. Probaj splezati okoli. Probaj nažicati NPC-ja za ključ. Probaj se namazati z majonezo in strmeti v kljuko. Delaj kar ti paše. Kakšen System Shock 2 mi ima sicer boljši svet in boljše vzdušje, ampak ko pa pride do svobode izbire... je pa Prey zgodba zase. [91] Tony Hawk Pro Skater 1 + 2 Remake THPS 2 je bil živa legenda ko je izšel v 90ih - in je enako fenomenalen špil tudi v svoji spimpani, grafično olepšani in s THPS 1 združeni izvedbi v 2020. Tudi več kot 20 let kasneje je igrica še vedno sharp as fuck, še vedno vleče, še vedno se igra ko šus, še vedno ti zaigra srce ko odkriješ nov gap. In še vedno te soundtrack skorajda prepriča, da bi šel bele šnire v bulsih menjati za rdeče. Top shit špil in remakemaster generacije, če ne bi bilo določene igrice še malo bolj dol na seznamu. [92] God of War Še en Sonyjev dragulj v Playstation kroni fenomenalnih SP naslovov. Živalski production value in ambicioznost Santa Monice se poserjeta na 95% vsega, kar izide v Holywoodu, ko pa dodaš še bradatega Kratosa, hudo igralnost in čudovit semi-open svet, poln metroidvania-like skrivnosti, pa rata to to u lajfu. Hvala Bogu, da še obstajajo tako ambiciozni (in si predstavljam da noro dragi) projekti, ki so dejansko kvalitetni, polni vsebine in brez bilokake cash-grab agende v ozadju. [92] Diablo 3: Eternal collection Tehnično je Diablo 3 PS3/XboX360 era igrica, vendar je GOTY izvedba za PS4/XboxOne tako drugačen, tako boljši, toliko bolj dodelan špil s 300% več vsebine, da ga preprosto ni fer gledat iz oči predprejšnje generacije. Ker to, kar je na voljo za current gen... Je jeben behemot od akcijskega frp-ja. Globok, zasvojljiv, s contentom gladko za +200 ur in neskončno zabaven, sploh če ga igraš s frendi - meni je ultimativni couch coop špil. Tisti krompir, ki je izšel za predprejšno generacijo, nima več veze s tem špilom. Tole je the shit roba. [92] Hades Najjači roguelike špil in eden najjačih indijev ever made sploh, poleg žuželkarja spodaj pojem kvalitetnega indi špila. Instantno uživantski, ravno prav težak, ravno prava mešanica grinda in skilla, fenomenalna akcija, za roguelike dejansko kul liki (s hudim VA-jem in zgodba)... Neverjeten špil, praktično perfekten v svojem žanru (spet, enako kot žuželkar spodaj). [92] Hollow Knight Ultimate metrodivania (in to po mnenju mene, ki sem igral že vsaj pet metroidvanii, come at me @Šimšalamima Huhu) in IMO indy vrhunec te generacije, poleg Hadesa in Disco Elysiuma. Težak, zamorjen in zafukan špil, ki metroidvania elemente začini še s Souls formulo, končni produkt pa je god tier izkušnja, ki praktično nima minusov. Seveda če ti je god tier izkušnja to, da boš crkoval ko hrošč govnač in da se boš pol cajta tresel od živčnosti, strahu in klaustrofobičnih občutkov. Dvojko pričakujem bolj ko cepivo proti Covidu. [92] Persona 5 Gimnazijska/srednješolska leta so ena najbolj dinamičnih, različnih izkušenj polnih obdobij človeškega življenja. Moški ratajo iz posranih paglavcev v prvem letniku mladi možje v četrtem; ženske se spremenijo iz semi-legit punc v proper lepotice. Razvijejo se nova prijateljstva, ambicije, začenjaš dobivati fokus v življenju, začenjaš biti odrasel. Predvsem pa se dogaja na polno, od simpatij do pizdarij do spletk do gossipov do žurev in božičnih DJ Timeov in bežanja pred cigani. Toliko kot se ti takrat zgodi v štirih letih se ti nikdar več ne. In točno to dogajanje v srednji šoli noro dobro zadane Altusova Persona 5. Špil je namreč napol JRPG, napol simulacija japonskega gimnazijca - in če je JRPG del dober, je gimnazijski del špila fenomenalen. Dejansko igraš gimnazijski lajf, od lenega hanganja s frendi do pecanja slatkih malih (lahko tudi slatkih starejših). In vibe, ki ga zadane špil, je faking spot on. Izjemen špil - sploh Royal edicija, ki je baje uspešno odstranila nepotreben špeh vanilla verzije in še dodala dejansko carski content. [92] Uncharted 4: A Theifs End Še ena Sonyjeva SP ekskluziva, še en mega hit. Utimate popcorn akcijada z enim od nabolj priljudnih protagonistov, Natom Drakeom, in ostalim cool castom. Božanska skriptirana dogajanja, božanski art direction, izboljšana akcija - to je to, tako bi moral izgledati kvaliteten PG-13 film. Kar se mene tiče lahko NG vsako leto izda nov Uncharted - če bo na nivoju U4 ali pa tudi U:LL, ga bom požrl s kožo in kostmi. Tako dobri so mi. [92] Dark Souls 3 Zaključek trilogije, bolj masten ko svinjska rebrca od 500 kg merjasca. Od orožij in oklepov do lokacij in bossov - From je šel z zadnjim Souls naslovom all out kar se tiče contenta. Kar špil izgubi z originalnostjo in atmosfero pridobi preprosto s tem, da je tako jebeno ogromen špil, poln kvalitetne vsebine, in da ga lahko igraš na toliko različnih načinov. Čisti bigger is better naslov, in faking deluje. Če so šli z Bloodbornom in Sekirom v inoviranje, so šli v z DkS 3 v čisto evolucijo. Tako da ja, DkS 3 je skupaj z obema DLC-jema neverjeten paket kvalitetne vsebine in eden bolj insane dealov te generacije. [92] Disco Elysium Včasih pride do tebe (pop)kulturni izdelek, ki je že tako odličen, ampak ti je zaradi vsebine / stila / vzdušja / česa tretjega še toliko bližje, da ti je še boljši, kot bi ti objektivno moral biti. Evo, to je zame Disco Elysium. Izometrični FRP / murder mistery s 100% poudarkom na dialogih in razvoju karakterja protagonista, ki noro dobro obdela vrsto ekstremno težkih podtematik (zasvojenost, alkoholizem, samomorilnost, (ne)zmožnost odrešitve), ki je fantastično narejen in še bolj fantastično VO-jan, je že tko 90 material. Meni ga pa še vsaj eno štengo dvigne protagonist: alkoholik, žurer, samodestruktivna neodgovorna lažnjiva pizda, ki se noče sprijazniti, da ga je zapustila baba in ki pred lajfom beži v droge in alkoholizem, prestar da bi lahko imel še eno proper šanso, premlad da bi crknil. Mene se je dotaknil bolj, kot bi se me smel. [93] Sekiro Fromov eksperiment z bolj osebnim, manj velikopoteznim špilom, bolj usmerjenim v akcijo, ki fenomenalno uspe. Nora akcija, združena s tradicionalno super zamišljenim, skrivnosti polnim svetom (uči se Platinum) in pa predvsem prašičje težak gameplay, ki te prisili, da špil zaobvladaš in ga igraš tako, kot so si zamislili avtorji: hitro, odločno, natančno. Hesitate, and you will die. 300+ orožij iz DkS serije je zamenjala katana; 200+ armor setov strgane gate in lesena roka. To je to kar imaš fantek, level upe je vzel Miklavž, farmanje exp-ja Božiček, OP sorcerije/pyromancije pa Dedek Mraz. Vse, kar ti ostane, je tvoj skill. Ghetto hud špil. [93] Red Dead Redemption 2 V špilih blazno cenim ambicije avtorjev in če je RDR 2 kaj, je ambiciozen. Kako je ta špil jebeno ogromen, kako detajlno narejen, kako lep, kako živ in poln... in da to dela na jebenem PS4, je jebeno neverjetno Bolan scope in vizija špila, nora ambicioznost zgodbe, vse skupaj je absolutno brez primerjave v tej generaciji. Malo ga sicer poserje pacing, malo je žrtev tudi svoje ambicioznosti ustvariti najbolj realen gaming svet (polovica špila jahaš in spuščaš looka), ma to, kakšno vizijo so imeli v Rockstarju in kako so to vizijo deliverali... je jebeno neverjetno. Pa kako so narejeni skriptirani deli, pa kako cool so določeni sidemissioni, pa kaj vse lahko delaš v špilu, pa liki v špilu... Insane roba. [93] The last of us Part 2 Če je Uncharted PG 13 akcija, je TLOU 2 R-rated triler. Špil je bil že 1000x premlet, popljuvan in dvignjen v nebesa, nahypal je na tisoče folka, triggeral jih je še več. Ampak pod črto, če poskušaš biti objektiven - špil je jebena mojstrovina. Take režije, razvoja likov, vzdušja, manipuliranja s čustvi igralca, tempa in surove akcije v gamingu preprosto še ni bilo. Samo Naugty Dog ima znanje, izkušnje, tehnologijo in denar za kaj takega. Noben drug ne zna narediti tako kvalitetnih 30 ur akcijskega trilerja; lezbijke, ripped transvestiti, moški liki na nivoju ritnih glist in action jackson nosečnice gor ali dol. In še desetič omenjam - igrica ima poleg Hellblada najboljši sound te generacije. [93] Resident Evil 2 Remake Imaš močan starejši IP in ti služba za marketing pove, da je zaznala trend popularnosti; folk hoče remake. Lahko narediš Warcraft remaster; lahko narediš Crysis remaster; lahko pa narediš Resident Evil 2 Remake. In nekako s skillom, trudom in čarovnijo transformiraš odličen, ampak zelo zastarel špil v polnokrvni AAA current-gen naslov, ki izgleda fenomenalno, se igra fenomenalno in ima vzdušje, ki mu v survival horror žanru pride blizu samo še mogoče dva ali trije špili (RE 1 in Dead Space 1). Popoln survival horror špil, ki ne naredi ene same napake; še več, vse naredi perfektno. Top 3 RE-jev vseh časov. [95] The Witcher 3: Wild Hunt GOTG Mnenjalnika, 249-krat izbrani GOTY naslov leta 2015 in verjetno soglasno najboljši first-person RPG. Noro ambiciozen špil, ki pa za razliko od RDR 2 kljub velikosti in količini taskov skorajda nič ne trpi za pacingom (kar je za tako insane obsežen špil nor dosežek). Poleg elementov, ki jih oddela odlično (art direction, liki, zgodba, okolica, vzdušje, raziskovanje, pač vse razen fajtinga), je treba še extra izpostaviti pisanje in queste, ki so IMO najboljši doslej, in pa carsko muziko, kjer končno slišimo proper slovanske godenje Noro dober in globoko vpliven špil - first person open world fantasy špilov sploh ni več ffs, vsi ostali devi so se posrali v kot oziroma rišejo kurce po busih. Kako zelo je CD Project Redu ta špil dvignil pedigre in kaj vse je to potegnilo za sabo, se zelo lepo vidi v Cyberpunk 2077 topicu. [98] Bloodborne Vsake toliko izide špil, ki igralca ne samo popolnoma posrka vase in ga do konca navduši, ampak mu uspe prestavi meje, ki jih ima igralec pri pojmovanju tega, kaj ti lahko igrica ponudi. Prvič mi je meje prestavil Baldurs Gate 2 s svojo še zdaj nenadkriljivo epskostjo in občutkom avanture. Drugič mi jo je Bloodborne. V tej generaciji je izšlo kar nekaj fenomenalnih špilov. Nekaj jih je celo v svojem žanru popolnih, brez napak - recimo RE 2 R. Ampak samo Bloodborne je pa zares prestavil lestvico še en klin višje. Zgodba, ki jo pripoveduje špil skozi okolje, art direction, sovražnike, bosse, predmete... ...je tisto, kar po mojem naredi ta preskok. Kaj vidiš, slišiš in doživiš kot hunter v Bloodbornu, kaj ti govorijo lokacije, ki jih obiščeš. Kaj vidiš najprej in kaj vidiš po polovici igre, kako zgodovino imajo kraji, kakšno vzdušje delajo, v kako fucked up svetu u bistvu si. In ja valda, tudi pomaga imeti 10/10 gameplay, pa glasbo, pa nora orožja, pa toliko kvalitetnega contenta da se zjokaš, pa enega najboljših DLC-jev vseh časov. Ampak tisto, kar naredi Bloodborne zares posebnega, je pa imo okolica in njena zgodba. Čaroben, edinstven špil, in meni najboljša igra vseh časov. --------------------- kateri špili so pa na vaši Polici, fizični ali virtualni? Kateri naslovi so vam v tej generaciji najbolj namastili riti?

10. Horizon Zero Dawn (0 %) 9. Monster Hunter World (1,08 %) Uncharted 4: A Thief's End (1,08 %) 8. The Last Guardian (2,15 %) Death Stranding (2,15 %) 7. Nier: Automata (3,23 %) Civilization VI (3,23 %) 6. Sekiro: Shadows Die Twice (4,3 %) The Last of Us Part II (4,3 %) 5. God of War (5,38 %) 4. The Legend of Zelda: Breath of the Wild (8,6 %) 3. BRONASTA GOTG NAGRADA Red Dead Redemption 2 (13,98 %) 2. SREBRNA GOTG NAGRADA Bloodborne (18,28 %) 1. ZLATA GOTG NAGRADA The Witcher 3: Wild Hunt (32,26 %) Katalog tem: Nominacije po kategorijah Glasovanje 1 Glasovanje 2 Razglasitev rezultatov tekmovanja po kategorijah Glavno glasovanje Razglasitev GOTG HALL OF FAME GOTG THE WITCHER 3: WILD HUNT (GOTG | story | soundtrack) A PLAGUE TALE: INNOCENCE (indie) RED DEAD REDEMPTION 2 (art) RESIDENT EVIL 2 (remake) CALL OF DUTY: MODERN WARFARE (multiplayer) *** Seznama vseh sodelujočih iger mi še ni uspelo spacat . Kmalu Zahvaljujem se vsem za sodelovanje in pisanje mnenj, dajte napisat še kakšno sklepno Seveda pa posebna zahvala Slinchu, ki je prevzel prvi del GOTG glasovanja in mi s tem marsikaj olajšal. Ko napiše kak post, ga pospamajte s pluski *** Za konec pa lahko rečem še samo to: izjemna generacija, izjemne igre. Res sem vesel, da je gaming moj hobi, da je lahko moj hobi, da se je v zadnjih letih tako razvil, da praktično vsak najde kaj zase. NA ŠE ENO IZJEMNO GENERACIJO!

Brez uvoda, brez [blank vote] Do smrti, teden dni Pripišite mnenja

Forumaši! Mega anketa za igro generacije se končuje, čas je le še za zadnji korak — izglasujmo torej najboljše od najboljšega, najkvalitetnejše od najkvalitetnejšega. Povedano drugače: NOMINACIJE ZA GAME OF THE GENERATION (2013—2020) Kaj pride v poštev? Vse igre na vseh platformah, vključno s PC-jem, izdane med 15.11.2013 in 20. 9. 2020. Odpadejo igre, ki so bile sicer izdane prej, v tem obdobju pa le portane na novo platformo oziroma remasterane z minimalnimi popravki (za vzor: TLOU 1 ne šteje, Resident Evil 2 šteje). Koliko? Nominirate lahko osem (8) naslovov, pri čemer je sedem nominacij navadnih, ena pa je SUPER NOMINACIJA, ki nominirani igri prinese 2 točki. Zaradi tega velja SUPER NOMINACIJO podati igri, za katero sicer obstaja možnost, da bo ostala spregledana. Povedano drugače, Witcher 3 bo skoraj gotovo prišel na seznam, medtem ko bo Cuphead šel na tesno. S SUPER NOMINACIJO lahko Cupheadu zvišate možnosti za umestitev na končno anketo. Lahko pa SUPER NOMINACIJO daste tudi favoritnemu težkokategorniku, da še dodatno otrdite njegov prestol. Par seznamčkov z igrami, da lahko obudite spomine: 50 best SP games of generation, Eurogamerjeve igre generacije, Opencritic seznam ... Vzorec (lahko kar copy/paste, lahko po svoje z opisi): Nominacije: - - - - - - - Super nominacija: -

Tako, prva runda je mimo. Hvala vsem za nominacije in glasove, končna cifra userjev, ki so oddali glas (čeprav niso vsi v obeh ankicah): 101. Tole so naše igre: INDIE generacije: A Plague Tale: Innocence V nominacijah je med 52 naslovi vodil Hollow Knight, a je v ankici izgubil za par glasov. A Plague Tale je bil med nominiranci na 6. mestu. Mn3njalnik ceni kvalitetne in kompaktne AA naslove. Zoni si ogleduje to temo. SOUNDTRACK generacije: The Witcher 3 Prepričljivo zmagal The Witcher 3, ki je bil najmočnejši med 52 naslovi tudi po nominacijah. Na drugem mestu RDR2, ki je med nominiranci bil tretji, takoj za Nier: Automata. ART / DESIGN generacije: Red Dead Redemption 2 Red Dead Redemption 2 za las premagal Bloodborne. Tako sta si sledila tudi v skupini 41 nominirancev, le da je tam bil razmak malce večji. REMAKE / REMASTER generacije: Resident Evil 2 Razumljivo in upravičeno zmagal Resident Evil 2, ki je bil brez konkurence tudi med 30 nominiranci. V obeh primerih mu je sledil SOTC. MULTIPLAYER generacije: Mn3 ponovno dokazal, da SP=life, čeprav je padlo kar 51 MP nominirancev. Na drugem mestu COD: Modern Warfare (2019), sigurno zaradi prepričljivega Warzonea. Med nominacijami je največ točk pobral Hearthstone. STORY generacije: The Witcher 3 The Witcher 3, kot da je brez konkurence. Sledi mu The Last of Us Part II. Enak rezultat kot med 38 nominiranci. ______________________________________________________________________________________________________________________ Pod črto: neverjetna generacija, v sedmih letih smo dobili nekaj najboljših indie naslovov v zgodovini iger. Glasbo, ki nas spremlja v vsakdanu, dizajn, ki nas še vedno impresionira. Dobili smo vrhunske rimejke, ki stare legende približajo novim generacijam, in zgodbe, ki premikajo meje medija. In kljub mega trudom največjih in najmočnejših pri usmerjanju iger v GAAS, smo enotno najavili: SP FOREVER. Hvala še enkrat vsem konzolašem in igričarjem za sodelovanje, sedaj pa predajam štafeto Čenirju za main event. Lep lp in lp.

Podajte glasove. Ker je ankica omejena na 3 kategorije, ne pozabit oddat glasu tudi v tem topicu:

Podajte glasove. Ker je ankica omejena na 3 kategorije, ne pozabit oddat glasu tudi v tem topicu:

Tokrat bomo iskali najboljše med najboljšimi v dveh delih. Najprej se bomo spominjali iger, ki so blestele v posameznih kategorijah. Igre, ki so nam postregle z neverjetno glasbo, nas navdušile s čudovito podobo, premikale meje pripovedništva in kraljevale v večigralništvu. Igre, ki so dokazale, da budget ni vse in igre, ki so si z brezčasnimi lastnostmi prislužile reinkarnacijo. Kolega ćamir pa bo v drugem delu iskal ultimativni naslov generacije. Katere igračke pridejo v poštev? Vse igre na vseh platformah, izdane med 15.11.2013 (aka pravim začetkom generacije; sorry wiiu, noben te ne mara) in 20. 9. 2020 (aka jutri, ker jebiga). Odpadejo igre, ki so bile sicer izdane prej, v tem obdobju pa le portane na novo platformo (gledam tebe, switch). Ya ya, Cyberpunk tudi izvisi, ampak nov izid je po začetku naslednje generacije. Sam si je kriv. Kako oddam nominacije? Fino bi bilo, da si za odgovore vzamete čas. Šteli bodo tudi najbolj suhoparni – torej samo naslov igrice in čao – a bilo bi nadvse lepo, da zaokrožimo generacijo s kakšno daljšo mislijo o igrah, ki so nam pomenile največ. Oddan prispevek lahko pozneje tudi uredite, dopolnite, razširite. Štetje bo na vrsti po zaprtju nominacij, do takrat se lahko karkoli prosto spreminja. Ker gre za res dolgo in bogato obdobje, naj bodo v vsaki kategoriji vsaj 3 nominacije, najraje do 5 nominacij. Če za katero izmed kategorij res nimate ideje oziroma vas niti malo ne zanima, seveda lahko ostane prazna. Samo potem vas lahko cel mn3 uradno taunta, da ne igrate igric, tako da. Nominacije bo možno oddati do nedelje, 27.9., nakar se tema zapre, njeno mesto pa zavzame ankica z najmočnejšimi kandidati. Vrstni red je pomemben. Igra na prvem mestu dobi dve (2) točki, igra na drugem mestu eno in pol (1,5), igra na tretjem mestu (in morebitnih naslednjih) pa samo eno (1). Če se je pretežko odločiti za vrstni red, naj bo v nominaciji posebej omenjeno; v tem primeru dobijo vse po eno točko in pol (1,5). KATEGORIJE: Best Indie Neodvisnica generacije. Da ne bomo preveč težili in omejevali, kaj točno spada pod indie, naj bodo tukaj vse, ki so ali self-published, ali nastale v majhnem studiju, ali nosile budget price-tag, ali preprosto zgledajo kot indie igrice igračke. Skratka vse, kar ni očitno AAA. Best Soundtrack Najboljša glasba. Lahko je to igra, ki vas je navdušila s samo enim udarim komadom, ali pa naslov, ki s celostno glasbeno podlago dviga kocine od prvega do zadnjega prizora. Morda smo dobili kak theme song, ki se bo zapisal v kanon časa. Primeri (youtube embed) vsekakor dobrodošli. Best Art / Design Tale kategorija naj bo bolj odprte narave. Igre s stilizirano podobo, igre, ki posegajo po umetniških tehnikah drugih medijev, pa tiste, ki nadgradijo (ali preprosto izpopolnijo) vizualne smeri preteklih obdobij. Potem igre s čudovito izdelanimi okolji, zanimivim dizajnom likov, impresivno arhitekturo, skratka vse, kar igri daje svojstven vizualen pečat. Fotorealizem ne igra vloge, pomembno je vzdušje, ki ga igra ustvari in čustva, ki jih s svojo podobo vzbudi. Le izključno naprednosti grafike morda ne omenjajmo, resolucija tekstur postane passe takoj, ko pride boljša. Pa dodajmo kakšno fotko, da bo prispevek bolj razgiban. Best Remake / Remaster Igre, ki so bile tako dobre, da smo jih dobili še enkrat. Nekatere s slabim faceliftom, druge s popolno preobrazbo. Best MP Igre, ki zagotavljajo neskončno večigralsko zabavo, naj bo to v živo na kavču ali preko spleta. Ni se potrebno sramovati niti naslovov, ki spadajo v trash tier, pomembno je le, da nas konsistentno zabavajo in silijo v ponovno igranje. Best Story Igre, keterih pripoved se nas je posebej dotaknila. Včasih se zgodi, da nam igra, ki sicer tehnično, igralno ali vizualno ni v samem vrhu, s svojo pripovedjo pusti več, kot smo si od medija upali pričakovati. Lahko gre za direktno, eksplicitno podajanje dogajanja, lahko pa za popolnoma subjektivno dojemanje abstraktne vsebine na podzavestni ravni. Samo, da smo nekaj zares začutili. Vzorec (lahko si ga kar prekopirate v nominacijo): Best Indie – – – – – Best Soundtrack – – – – – Best Art / Design – – – – – Best Remake / Remaster – – – – – Best MP – – – – – Best Story – – – – –