Išči po skupnosti

Precejšen ameriški privlak je narava, saj kontinent kljub slični zemljepisni širini z Evropo streže s precejšnjo geološko drugačnostjo in raznolikostjo. Taka je že hribovita pokrajina je Sierra Nevada oziroma 'Sneženo gorovje', ki se pne čez pol Kalifornija in kamor velja stopiti. Na severu je park Yosemite, kjer sta znamenita vrhova El Capitan in Halfdome (slednji je bil svojčas v logotipu založbe Sierra). Tam se ustaviš, ako voziš v / iz San Fracnisca, kamor tokrat nisem šel. Obiskala pa sva južneje ležeči Sekvojin park, ki je iz Los Angelesa le par ur vožnje skozi naftna polja in nasade oranževcev. Kalifornija je edini kraj na zemeljski obli, kjer rastejo sekvoje, najmogočnejša drevesa. Vstopnina na avto je 30$, znotraj pa je zastonj tako muzej kot prevažanje z gozdnimi avtobuski. Medvedje so vselej naokoli in pridejo fehtat za hrano celo do avtomobilov ter piknik mest. Vseeno ne zgledajo ravno za božat. Najvišja, 100-metrska sekvoja je sicer na skrivnem mestu v drugem gozdu Redwood, v tem parku pa biva 83-meterski General Sherman, ki je najmogočnejše in najtežje živo bitje na planetu. 1500 kubičnih metrov lesa in 1900 ton! Drevo je veličastno, manj privlačna pa dolga kolona ljudi, ki se z njim sebka. Pri nas je vse nad 1500 že visokogorje. Dobršen Sekvojinega parka leži na okoli 2000 metrih, pri čemer je pokrajina vse prej kot gola skala kakor pri nas. Gozd je bujen s podrastjo vred in sploh ni hladno. Na par bližnjih vršacev se da na hitrico povzpeti, recimo na tale Moro Rock. Ker je za ta dvatisočak treba prehoditi vsega sto metrov višinske po stopnicah in z ograjo, je čredni vzpon videti takole: Najbolj zloglasen del kalifornijske puščave Mojave je Dolina smrti, imenovana tako zaradi končne postaje številnih nesrečnih popotnikov in iskalcev zlata za časa divjega zahoda. Death Valley drži rekord najvišje izmerjene temperature zraka na planetu: 56 stopinj Celzija! (Julija je bilo le 45!) Del pokrajine leži 80 metrov pod nivojem morja, nakar se brez občutka hribovja hitro vzpne celo na 1500 metrov. Temu primerna je pokrajina, ki je povsod po definiciji 'puščava', vendar se je je pol ducata različnih vrst, od saharskih sipin do čisto lunarne dežele. Ni ga mesta na svetu, kakršen je Las Vegas, katerega jedro je eno gromozansko lučkasto igrišče in zabavišče. Njegova zgodba se je pričela leta 1931, ko je Nevada legalizirala igre na srečo in skrajšala roke za ločitve, sočasno pa so pričeli graditi Hooverjev jez. Potencial je po drugi svetovni vojni pripeljal njujorško mafijo, ki je postavila enega prvih velikanskih hotelskih kazinojev, Flamingo. Dodatno je mesto pritegnilo obiskovalce, ko so leta 1951 pričeli v bližini testirati jedrske bombe. Ljudje so, nezavedajoč se nevarnosti sevanja, atomske gobe gledali kar s teras. Eksplozije so se sčasoma prenehale, gromozanski hazarderski resorti pa so vznikali drug za drugim, vsak z drugačno tematiko. Podrejenost kvartopirstvu je dal kraju vzdevek Mesto greha. Dandanes Las Vegas ne vabi več le hazarderjev, saj ponuja obilje vsesortne zabave, a vseeno so temelj vsega še vedno kazinoji. Ti so preoblečeni v največje hotele na svetu, med katerimi je rekorder Venetian z več kot 7000 sobami (sobami, ne posteljami)! Prav vsak vegaški resort je zabavišče v malem, saj se večina reči dogaja v 'hotelih' -- koncerti, zabavišča, šoping, razstave -- zato se kot turist pravzaprav smukaš iz enega do drugega. Najbolj znani so tisti z lastnimi tematikami na glavni ulici, Stripu. Luxor je ves egipčanski, Venetian beneški, Excalibur srednjeveški, Ceasar's Palace starorimski ... Pri tem ne gre le za fasade, marveč za celosten občutek. V ustreznem slogu so uniforme zaposlenih, videz in vsebina trgovin, na strope je naslikano sinje nebo ... zato imaš dejansko občutek, da se sprehajaš po pariških ali italijanskih ulicah, po džungli ... Kičasto, kajpakda, ampak dobro udejanjeno in namenjeno Amerikancem, ki niso videli od blizu gradu, benetk, templjev ... Mesto Disneyland skratka. Kljub jako široki turistični ponudbi je hazard še vedno vseprisoten. Ne moreš ne biti v kazinoju, kajti v katerikoli resort vstopiš, se moraš do recepcije, gledališča oziroma česarkoli prebiti mimo neskončnih avtomatov in miz. Celo tako ujčkajo gemblerja, da se sme kaditi (trave ne). Obrne pa že desetletje mali kitajski Macau, ki je v resnici precejšnja kopija Vegasa, več kot dvakrat več srečelovnega denarja. Nisem še videl kraja s toliko možnosti za trošenje denarja za zabavo. Stalnih razstav, od Titanica do človeških teles in voščenih lutk do Marvela (slednji je precenjen nateg!!!), je nebroj, takisto koncertov in šovov. Lahko plavaš z delfini ali čohaš belega tigra (oboje bi morali prepovedati), najameš lambota za eno uro (200$) ali cel dan (1200$), streljaš s katerimkoli orožjem, celo minigunom, voziš tank (2500$), dirkaš z buggyji po puščavi, se napredno streljaš v VR (tako da z računalnikom na hrbtu tekaš po dvorani), poceni poletiš s helikopterjem (105$) ... Slednje je po mojem nujno za slehernega prišleka, kajti nočni Vegas je nepozabna izkušnja! Proslavljeni znak Welcome to fabulous Las Vegas iz leta 1959 je samosvoja atrakcija, pred katero je ponavadi 20-minutna vrsta za bedno fotkanje. Ta novodobni turizem, ko se ljudje več časa ukvarjamo s slikanjem in gledanjem skozi zaslon, namesto da bi uživali v trenutku, je prav ogaben. Rezultat je pa vsak dan milijon zanič fotografij v vseh možnih oblakih, ki jih nihče nikoli niti ne obdela, niti ne pogleda. Lučaj iz Vegasa je Hooverjev jez na reki Kolorado, ki je obenem meja med Nevado in Arizono. Zanimivo in zastonj. Višje pa je reka izdolbla znameniti Veliki kanjon. Do tja nisva šla, sem ga pa že obiskal in gre za edinstveno naravno atrakcijo, ki na par krajih omogoča gledanje naravnost v globino več kot 1000 metrov (in par milijard let). Ob povratku v LA sva se tik pred mejo ustavila v zadnjem nevadskem hotelu, kjer imajo avto, v katerem sta bila prerešetana slavna roparja in morilca Bonnie in Clyde. Ker poprej nisem v kazinojih zapravil niti centa, sem za hec sedel za prvi avtomat in vstavil dolar v enorokega Jacka. Pri priči je začela mašina čivkati in žmigati in šteti do 1215. Sem za trenutek pomislil, da sem zadel prav toliko dolarjev. Žal so bili centi. No, 12 dolarjev sem si koj izplačal. Tisti dan hiša ni zmagala!