Skoči na vsebino

Holob na strehi [15. vlada RS]

Hernier

Avtor: ╭∩╮ Hernier,
in Bela tehnika

Priporočeni prispevki

tyne

tyne

Objavljeno
Objavljeno

https://www.rtvslo.si/slovenija/v-javni-najemni-sluzbi-so-pridobili-le-sedem-stanovanj/635522

 

Navedek

 

Ena izmed rešitev stanovanjske problematike naj bi bila javna najemna služba, ki deluje v okviru republiškega stanovanjskega sklada. Deluje od novega leta, a je do danes vanjo prišlo zgolj sedem stanovanj.

 

Na skladu imajo problem tudi s kadrovsko podhranjenostjo, od vlade pričakujejo, da bo to spremenila.

 

Sklad vztraja pri svojem cilju, do leta 2025 bo zagotavljal do 10 tisoč stanovanj.

 

Javni sektor at its finest :avadodo:

  • Za crknit smešno +1 1
Povezava do prispevka
Paljo

Paljo

Objavljeno
Objavljeno
Galko reče pred 1 uro:

Ne se fukat

 

Vlada je dejansko sprejela še en dober, konkreten in pomemben ukrep, poleg spremljanja cen testenine polži srednje veliki...

 

Znižanje DDVja za energente na 9,5%. No to je pa WERY nice.

 

Sej bodo nabil razliko, tko da bo glih cena.

Povezava do prispevka
Waslich

Waslich

Objavljeno
Objavljeno (urejano)

svobodni smo!

Predlog zakona o evidencah dela: čaka nas obvezno »štempljanje«

 

 

Minister za delo Luka Mesec pravi, da bodo na predlog zakona še en mesec sprejemali predloge in popravke, prav tako "se lahko pogovarjamo" o drugačnih določitvah v svobodnejših poklicih

 

Lana Dakić
 

 

Do zdaj so imeli vaši zaposleni svobodo pri določanju delovnega časa, saj je bolj pomembno opravljeno delo kot navzočnost zaposlenega v pisarni, zdaj pa bo vlada Roberta Goloba to svobodo omejila. Ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec, je namreč pripravilo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-1), ki med drugim na novo opredeljuje pojem delavca in predvideva podrobnejše vodenje evidenc o izrabi delovnega časa.

Medtem ko ste do zdaj za vsakega zaposlenega lahko vodili evidenco tako, da ste, denimo, obkljukali navzočnost delavca na delovnem mestu in da je opravil osem ur dela na dan, bo po novem – po predlogu zakona – treba vpisovati tudi podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela, obsegu izrabe odmora med delovnim časom in podobno. Vse to pa bo obvezno v elektronski obliki, pri čemer se bodo morali beležiti tudi vsi morebitni posegi v evidenco.

Ministrstvo sicer še do konca avgusta sprejema pripombe in predloge k zakonu, potem pa mora predlog zakona potrditi še vlada pred obravnavo v državnem zboru. Kot je na Twitterju zapisal minister Mesec, imajo delodajalci en mesec časa, da predlagajo popravke oziroma izjeme, prav tako se "o drugačnih določitvah v svobodnejših poklicih pa se seveda lahko pogovarjamo".

Dodatna nepotrebna birokracija v času novih oblik dela

 

Področje delovnega časa in evidenc, ki jih mora delodajalec imeti, urejata zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) ter zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). ZEPDSV je začel veljati leta 2006 in se od takrat ni spreminjal. Se pa spreminja narava dela – vse več podjetij zaposlenim omogoča prožno delo, delo od doma, daljša kosila, tudi urejanje osebnih opravkov med delovnim časom in podobno. Večini delodajalcev je namreč pomembno, da je delo opravljeno, in ne koliko časa delavec prebije v službi.

Prvi osnutki sprememb so se sicer pripravljali že leta 2019, saj inšpektorat za delo že več let opozarja, da je evidenca o izrabi delovnega časa med bolj problematičnimi, saj inšpektorji na tem področju zaznavajo precej kršitev.

Velika podjetja in precej srednjih že ima evidentiranje prihodov, odmorov in odhodov zaposlenih urejeno elektronsko, medtem ko manjša podjetja za to skrbijo sama. Čeprav je med cilji urediti razmere v gradbeništvu in gostinstvu, pa bi spremembe dodatno obremenile tista podjetja, ki zdaj nimajo vzpostavljenih sistemov za evidentiranje delovnega časa.

Evidence bo treba voditi tudi za študente, honorarne sodelavce ...

 

Predlog zakona najprej dopolnjuje definicijo delavca tako, da se kot delavec šteje tako delavec, ki dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi delavec, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali večinoma uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca.

Preberite tudi

Torej bi po novem bilo treba evidence voditi ne samo za redno zaposlene, ampak tudi za študentsko delo, delo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, delo poslovodne osebe, ki ni v delovnem razmerju, osebe, ki opravlja delo zaradi usposabljanja ...

Kaj vse bo treba beležiti

 

Zakon zdaj delodajalce zavezuje, da v okviru zahtevanih podatkov v zvezi z evidenco o izrabi delovnega časa zahteva le podatek o številu opravljenih ur, ne pa tudi podatka o začetku in koncu dnevnega delovnega časa in podobno.

Da bi lahko inšpektorji učinkovitejše nadzirali spoštovanje zakonodaje, zakon predlaga, da se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo še podatki:

  • čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela;
  • izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom – pri tem se ne zahteva, da se vpiše čas izrabe odmora hkrati (neposredno) ob dejanski izrabi odmora med delovnim časom, temveč je pomembno, da se v evidenco vpiše podatek o izrabi in obsegu odmora med delovnim časom, medtem ko je način beleženja tega podatka (ali se vpisuje neposredno ob začetku in koncu odmora ali kako drugače, če se, na primer, čas odmora pri delodajalcu izrablja konstantno ob vnaprej točno določenem času …) prepuščen delodajalcu;
  • opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela (zlasti nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa);
  • opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času;
  • tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno razporeditev polnega delovnega časa.

V trenutnem predlogu zakona pa ni nikjer določeno, kako bi se urejale evidence v primeru dela na daljavo oziroma od doma.

Obvezno elektronsko vodenje evidence in mesečno obveščanje delavcev o opravljenih urah

 

Medtem ko so podjetja lahko do zdaj evidenco o izrabi delovnega časa vodila ročno, denimo s kadrovnikovim vpisom v razpredelnico za vse delavce hkrati, pa predlog zakona zahteva obvezno vodenje evidence v elektronski obliki, da bi zagotovili »boljšo verodostojnost te evidence, hkrati pa bo ta predstavljala podlago za učinkovitejši inšpekcijski nadzor«. Hkrati se bodo morali beležiti vsi posegi v evidenco, tako da naknadna sprememba podatka vsebuje tudi razlog spremembe in čas vpisa spremembe.

Delodajalec bo moral delavcu zagotavljati vpogled v podatke iz evidence, prav tako pa ga bo moral pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za prejšnji mesec do konca plačilnega dne. Torej bo po novem treba poleg pisne plačilne liste izdati tudi obvestilo, v katerem bodo navedeni podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. To obvestilo se bo sicer lahko poslalo po elektronski poti na elektronski naslov delavca, če elektronsko poslovanje zagotavlja delodajalec in tudi nalaga njegovo uporabo.

Prav tako bo moralo podjetje na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hraniti evidenco o izrabi delovnega časa ter tudi vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco.

Bo informacijsko podporo zagotovila država?

 

Predlog zakona še predvideva vzpostavitev informacijske podpore za elektronsko vodenje evidence o izrabi delovnega časa najpozneje v 18 mesecih po uveljavitvi zakona (30 dni po objavi v uradnem listu). Kdo bi vzpostavil informacijsko podporo, iz predloga zakona ni razvidno, je pa zapisano, da bodo sredstva za kritje stroškov informacijske podpore predvidoma zagotovljena v okviru projekta, ki je del načrta za okrevanje in odpornost (NOO), a finančne posledice še niso ovrednotene. Spomnimo, v NOO je že predvidena vzpostavitev informacijske podpore za beleženje delovnega časa v sodelovanju z inšpektoratom za delo, kjer bo posebna pozornost namenjena beleženju delovnega časa pri delu od doma, še posebej pri delu od doma v nestandardnih oblikah dela. Kako bosta potekali »štempljanje« in vodenje evidenc, ni določeno v predlogu. Teoretično so možne tudi, na primer, mobilne aplikacije.

Najpozneje 12 mesecev po vzpostavitvi informacijske podpore za elektronsko vodenje evidence o izrabi delovnega časa pa se bosta po predlogu zakona začeli uporabljati obveznost elektronskega vodenja evidence o izrabi delovnega časa in obveznost delodajalca, da v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisuje podatek o tekočem seštevku ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa. Do uvedbe obveznega elektronskega vodenja evidence o izrabi delovnega časa bo lahko delodajalec ta podatek vpisoval tedensko.

Globe po novem tudi za odgovorne osebe

 

Do zdaj sankcij za odgovorne osebe ni bilo, po novem pa so predvidene, in sicer od 150 do dva tisoč evrov, prav tako se dodatno predlaga pooblastilo inšpektorja za delo za izrekanje glob v razponu.

Po novem se tako z globo od 1.500 do 20 tisoč evrov kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne vodi, hrani ali ne posodablja evidenc, delavca pisno ne obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. Za manjše delodajalce je predvidena globa od 300 do osem tisoč evrov, delodajalce posameznike pa od 150 do 1.200 evrov.

Kako delovni čas urejajo v Avstriji, Italiji, Franciji, Estoniji, na Nizozemskem in Irskem

 

Ministrstvo za delo je v predlogu zakona predstavilo tudi primere evidentiranja delovnega časa v nekaterih državah EU:

  • Sosednja Avstrija ne določa konkretnih načinov evidentiranja delovnega časa, zahteva le, da morajo biti evidence delovnega časa razumljive. Delodajalci so tako dolžni evidentirati delovni čas zaposlenih (tudi delavce s krajšim delovnim časom, izključeni pa so najvišji vodstveni delavci), zlasti začetek in konec delovnega časa ter čas počitka. Pri fleksibilnem delovnem času lahko delavec samostojno evidentira delovni čas in ob koncu evidenco pošlje delodajalcu v potrditev. Zaposleni, ki sami določajo kraj in čas opravljanja dela ali pretežno opravljajo svoj poklic doma, morajo vsak dan evidentirati samo trajanje delovnega časa, ne pa tudi začetka, konca in počitka.
  • V Estoniji so predpisi o evidentiranju delovnega časa zelo preprosti, saj velja eno pravilo: da je delodajalec dolžan zagotavljati dogovorjeni čas dela in počitka ter voditi evidenco delovnega časa. Drugega pravila in zakonske ureditve ni, zato se o načinu beleženja in obračunavanja delovnega časa odloča delodajalec.
  • Na Nizozemskem morajo vsi delodajalci voditi evidenco o času in prisotnosti svojih zaposlenih, kot tudi agencijskih in napotenih delavcih ter pripravnikih. Zakon se ne uporablja za tiste, ki zaslužijo več kot trikratnik minimalne plače na leto in za samozaposlene strokovnjake, razen kadar gre za vprašanje varnosti tretjih oseb (denimo samozaposlene voznike v cestnem prometu). V evidenci morajo biti zabeležene vse delovne ure, odmori, dopust in bolniške odsotnosti. Delodajalci lahko sami izberejo način evidentiranja, zaposleni pa morajo imeti vpogled v evidenco podatkov. Evidenco o delovnem času zaposlenih mora delodajalec hraniti 52 tednov.
  • V Franciji razlikujejo dva sistema: v prvem so delavci, katerih delovni čas se izračunava v urah (tedensko, mesečno, letno), v drugem pa delavci, ki na podlagi pogodbe delajo določeno število dni, njihov delovni dan pa se izračunava na delovne dni na leto (največ 218 dni), in ne na ure. V prvem primeru ni posebne obveznosti beleženja delovnega časa ali izdaje dokumenta o številu opravljenih ur, medtem ko mora delodajalec za zaposlene, ki delajo po pavšalnem dogovoru, voditi evidenco, ki kaže datume, ko so zaposleni delali in redno preverjati, ali je obremenitev delavca razumna. Delavec lahko v obeh primerih do teh podatkov dostopa z uveljavljanjem pravice dostopa do svojih osebnih podatkov.
  • V Italiji morajo delodajalci izpolniti tako imenovano delovno evidenco (Libro Unico del Lavoro), v kateri so zbrani podatki v zvezi z delovnim razmerjem (vključno s prisotnostjo ali odsotnostjo vsakega zaposlenega). Izpolnjevati jo je treba mesečno in med drugim vsebuje podatke o opravljenih urah, nadurah, odsotnostih, praznikih in plačanem dopustu. Izjeme so za poslovodne delavce, zaposlene v gospodinjstvu, verskih službah in delavci, ki opravljajo delo na daljavo.
  • Na Irskem način vodenja evidence o dejansko opravljenih urah ni določen, lahko je elektronski ali ročni. Delodajalec mora evidence hraniti tri leta, vsebovati pa morajo informacije: uro začetka in konca dela v dnevu, skupaj dnevno in tedensko število ur ter rabo dopusta. Izjeme so delavci, ki si sami določajo delovni čas in za delo, ki ga delavec opravlja prostovoljno.

vir finance

 

uredilo bitje Waslich
Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

×
Pojdi na seznam tem

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...