Skoči na vsebino

Trenutno igram [06/2022]


Priporočeni prispevki

THOTH

 

Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje igral tako originalen špil. Priporočam vsem, ki bi radi kaj drugačnega in hkrati noro težkega. Sicer je THOTH od istega avtorja, ki je kakih 10 let nazaj naredil odlično indie klasiko 140, ki jo prav tako priporočam. Trenutno sta na Steamu po 1 EUR vsaka, oziroma obe skupaj za 1.5 EUR.

 

Na prvi pogled zgleda kot nek minimalističen twin stick arena shooter, ampak je zelo unikatna zadeva. Na nek način že bolj kot puzla vse skupaj. Če bi napisal, kaj je tako odličnega pri tej igri, bi veliko spoilal, ker je point ravno v tem, da nam igra nič ne pove, kje je fora in je na nas, da vse sami ugotovimo skozi gameplay.

 

Sam preigram res ogromno indie iger in ta je nedvomno ena najbolj zanimivih, unikatnih in hkrati kvalitetnih, kar sem jih v zadnjih letih igral.

  • Račka +1 2
Povezava do prispevka

Lepa, sem kar kombo obeh kupil! Daj obvezno predlagaj še indie igric, sploh kakšne bolj obskurne. Lahko kak package, kaj ti je najbolj dogajalo, pa da niso lih neki znani naslovi ala Slay the Spire 

 

Se mi zdi, da se čisto preveč dobrih iger dandanes spregleda. Jaz še zdaj najdevam carske 2016 indie igre, pa sem res mislil, da sem vse dobre igral 

Povezava do prispevka

Zdaj bom kak teden večinoma offline zaradi dopusta, potem bom pa z veseljem naredil prelet svojega Steam profila in v Indie zakladnici izpostavil svoje top favorite manj znanih indie mojstrovin.

 

Zaenkrat bom samo tole omenil:

Linelight

 

Ena najboljših in najbolj originalnih puzel vseh časov po mojem mnenju. Žal čisto premalo znana, je pa sigurno obvezno gradivo vsakega ljubitelja miselnih iger. Pa še zelo poceni je trenutno na Steamu, 2.5 EUR.

Povezava do prispevka
ke_kit reče pred 6 minutami:

Kako ti laufa zadeva?

 

Kaj vem. Preko Wi-Fi ni šlo. Sedaj sem vzel kabel ven iz Neo-ta in ga vtaknil v PS5 in gre. Moral bi videti original kako izgleda, ker se ne spomnim več. Dela tekoče... ampak je grafika verjetno že kar zastarela. Okolica, ko hodim (jaham) se mi zdi nekoliko meglena in ne vem ali je to pač tako bilo ali je to od streamanja. Laufa pa net s kablom zdaj cca. 400/100. Moram nabavit še en splitter, da bom lahko imel konzolo in Neo hkrati priključen, ker drugega kabla ne mislim vlačiti iz sobe kjer je router v dnevno po parapetu. 

uredilo bitje tomazek
  • Račka +1 3
Povezava do prispevka

2 igri sem samo do menija prsu pa se mi ni dap vec

 

Igral sm eno sceno v heavy rainu, k je spil zahteval da grem "go get something to eat" se mi ni dal vec. Mam se en origami za narest. Tesko je

 

Tlou 2 sm presetal se eno ulco, do naslednega save_a, god i hate doggos :D

 

20220625_141718.thumb.jpg.0823f4bf95868662d272f9112fd3a130.jpg

 

 

Tojto od tega tedna 

uredilo bitje Sovica
  • Račka +1 2
Povezava do prispevka

Dragi moji, samo nekaj razčistimo: Interstate ’76 (1997) ima dedicated gumb za recitiranje poezije, a jaz te igre nisem igral že odkar sem bil star deset in jo je na obisk s sabo prinesel sošolec? Dedicated gumb za recitiranje poezije! Zakaj tega ni v vsaki igri? Pa četudi je ta poezija posvečena cesti, avtomobilom in bližajoči se apokalipsi: »It's a high pitched sound / Hot rubber eternally pressing aginst a / blackened pavement. / A wheel is forever. / A car is inifinity times four.« Heh. Sicer pa igra z res izjemno atmosfero, ki kljub goofy premisi med seboj se streljajočih avtomobilov dostavi ganljivo in predvsem neznosno gruvi izkušnjo. Igra nas postavi v škornje afro tipa, ki je navajen nenevarnega življenja, a ga sestra, ki jo apokaliptične tolpe mrtvo odvržejo na smetišču, prepriča v vigilantizem na štirih kolesih. Z našim likom, seveda poimenovanim Groove, potuje in se bojuje tudi kolega Tauros. Cilj je maščevati sestro, a seveda se vmes razkrije tudi širša zarota, ki v slogu vohunskih filmov iz  sedemdesetih, estetiki katerih igra nezmotljivo sledi, vključuje tudi atomsko bombo. Igralnost je po vseh teh letih še vedno spodobna, na avtu imamo namontirana štiri orožja, ki večinoma streljajo naravnost, zato je med bojevanjem važna predvsem usmerjenost vozila, ki jo je občasno težko obvladati. Na različnih podlagah se avtomobil namreč obnaša drugače, zraven tega pa so v čast pogonu, ki je zgleda lahko prikazoval tudi trikotne hribe, cel svet prepletli z vzpetinami, zaradi katerih nam nasprotniki hitro izginejo izpred oči. Bojevanje pretežno ostane v mejah normale, kar mi je zelo všeč, zato se ponavadi spopademo z maksimalno par drugimi avtomobili in ne celimi vojskami, kot se najbrž bi, če bi tovrstna visokoproračunska igra izšla dandanes. Še bolj všeč pa mi je, da je med bojevanje zmerom umeščena umirjena vožnja, kjer se v počasnem tempu voziš po puščavi, poslušaš glasbo in poezijo, po radiu govoriš s kolegom in se z zemljevidom, ki je samo na list papirja narisana karta z glavnimi točkami in ki ne vsebuje tvoje aktualne lokacije, orientiraš proti naslednjemu cilju. To mešanico streljanja in meditativne, prijateljske vožnje dopolnjuje spodoben zvok in zlasti grafična podoba, ki by the book prinaša občutek sedemdesetih in povečini še dandanes zgleda precej dobro. Na negativni skali stvari je lahkost igre, saj sem večino obračunov dal skozi brez posebnih težav, hkrati pa res zajeten pehar bugov, grafičnih in zvočnih anomalij ter ostalih neprilik, ki sicer dobro osnovo malce degradirajo.

 

interstate2.thumb.png.941af033600eb9ff612e9d7c9e35a9e2.png

 

Druga igra, ki jo igram te dni, pa je Inscryption (2021), lucidna igra s kartami Daniela Mullinsa, ki nas je pred tem že razveselil s hipnotičnima Pony Island in The Hex, ki sta ravno toliko srhljivki kolikor sta ludokomentarja medija videoiger. Inscryption kam dlje ne posega, a je vsak element igre tako izdelan, da mi je že ob prvem igranju bila izjemna, ob drugem pa mi je v nekaterih elementih samo še boljša. Naj začnem z vizualnostjo in vzdušjem, ki sta po mojem mnenju tukaj pač najmočnejša. Ta igra je videti preprosto tako dobro, da so mi po rokah občasno šli mravljinci. Že del igre s kartami je res simpatično narejen, ko pa se dvignemo od mize in zakoračimo po prostoru, kjer to igro s kartami igramo, pa nas vse skupaj samo sezuje. Daleč od tega, da bi bila grafično ne vem kako impresivna, a grafični slog do zadnjega elementa služi vzdušju, ki ga igra želi podati. Okej, torej imamo igro s kartami, ki pretirano od zasnove, ki sta jo postavila Magic in kasneje v svetu digitalnega Hearthstone, ne odstopa, kvečjemu to zasnovo še poenostavi. Karte z živalskimi liki lahko igramo na ploščo, če prej eno ali več kart žrtvujemo. Nekatere karte imajo tudi posebne funkcije, ki jih bomo hitro prepoznali iz drugih iger: mehanično nezapletena kača recimo z enim udarcem uniči vsako karto pred sabo, dočim so druge karte bolj zapletene, tako da sem še nekaj ur v igro moral redno pregledovati knjigo z mehanikami, ki jo najdeš v sobi, kjer se nahaja naš lik. Poanta te sobe pa je, da je narejena po premisi escape roomov, tako da med partijami raziskujemo različne artefakte v sobi, z reševanjem preprostih ugank – sugestije nam podajajo kar karte same, saj nekaj živali na naših kartah komunicira z nami – pa dobivamo nove karte ali pripomočke, ki nam igro olajšajo, denimo škarje, ki enkratno razrežejo izbrano karto nasprotnika. To je torej en element igre, a treba je vedeti, da je v tipični Mullinsovi maniri tukaj še metanarativni del z dejansko precej kompleksno zgodbo, ki se povezuje tudi z njegovimi prejšnjimi igrami v bistvu Inscryption sam po sebi celo presega. Pretirano v podrobnosti za to predstavitev ne bom šel, dajem zgolj iskren predlog, da igro – pa če ste ali niste ljubitelji digitalnega kartanja – poskusite. Če ste vsaj delno ljubitelj subverzivnih izkušenj, bo tole kot nalašč za vas.

 

ss_738220c84b63522c4ca8c77fbff1ddb252ea0fe9.600x338.jpg?t=1655924361

 

Ocen tokrat nisem nalepil. Zadnje čase imam malo problem s Ćamirjevo beležnico, ker se mi zdi, da sem postal preveč popustljiv z ocenami in prehitro padejo kakšne osmice. Interstate ’76 bi tako na uč rekel nekje med 6 in 7, Inscryption pa sicer malo višje, ampak vseeno po najvišjih ocenah ne bi posegal, del s kartami mi na čase ni dogajal.

 

Od ostalega, kar sem v zadnjem času igral, je še 140, ki sem ga sprobal po Juniorjevem nasvetu zgoraj, a še nisem prišel v drugi svet, Lonely Mountain se lomim s tretjo goro, še vedno pa me občasno potegne nazaj v Elden Ring.

  • Račka +1 8
Povezava do prispevka

Pol je pa stvar rešena,.. Kje poleg naprimer beat saber,.. čista norija,.. naprimer zadnje čase box vr (BVR?) pa naprimer gunclubVR ,.. (te fantje vejo točno kaj počnejo ker te nekoliko obrnejo pod kot da sta dildota vedno vidna ko bi imel potencialno tve luču pred seboj ko meriš z dvoročnim orožjem) ,.. to so stvari v katere se vedno vračam,..  Svetujem da pogledaš malo https://www.youtube.com/c/WithoutParoleGames

pa poišči naj 25 in vsako leto malce spremenijo,.. Imajo pa kar okus,.. (razen Zenith ,.. ki je mmo,.. pa ne vem,..koliko je to zame asocialca,.. je pa kul ker lahko plezaš povsod,..)

 

Špilov mam pa skoraj toliko kot flat špilov tako da bom moral še malo razmislit,.. tele withoit parole modele mal počekiraj,.. še nikoli se nisem zajebal ,.. razen un fishing vr,.. ker mi je po 15 minutah off)

če misliš športat mal je pa box vr najbolj kul sam si moraš kontrolerje nastavit (znotraj igrice) ,.. da maš lučke v dlani,.. če ne, ne zadaneš nič ,.. švicaš pa ko prase.

uredilo bitje foker
  • Račka +1 1
Povezava do prispevka

Far Cry: New Dawn

2/10

Far-Cry-new-dawn-release-date.jpg

Po zgodbi gre za nadaljevanje tistega Far Crya z Ameriškimi verskimi fanatiki (torej po tem ko kao precepijo atome). Morem rečt, da bi zadeva definitivno morala biti DLC tiste igre.

Main story je kratek - nekje 4 urce story misij in 3 urce side-story aktivnosti. Contenta je bizarno malo, še tisti ki pa je, pa je zelo slabo spisan do te mere, da mi je bilo med igranjem nerodno namesto pisca.

Glavna sovraga ves čas plešeta okoli in se delata kul, medtem ko ti med tem samo jokaš. Takoj ko pa izgineta pa brez orožij pokolješ vse kar vidiš. Očitno sta res tako mesmerizing, da pozabiš, da jih hočeš vbit.

Zadnja in predzadnja misija vpeljeta nenaravni difficulty spike, kjer so šefi enostavno bullet sponge (sprazniti bi moral par tisoč metkov v vsakega - tu sem zaključil in si končni video ogledal na youtubu - kar nekaj, kjer se pisci trudijo, da bi ti bilo žal za človeka, ki z veseljem kolje in muči nedolžne ljudi (a so res mislili, da bo igralcu kar naenkrat hudo???).

 

Igra je tudi polna buggov ker so zelo hiteli s produkcijo. Misli sem, da far cry serijanikoli ne bo slabša kot že je.... ha ha.

Povezava do prispevka

Trackmania

10/10

trackmania-800x400.jpg

Pred kakšnim tednom sem na youtubu zasledil predhodnika te igre v speedrun sceni. Po tem ko mi tista igra ni delala (je stara ko pas mater) pa sem ugotovil, da obstaja novejša igra, ki je po vrhu vsega še ne hinavsko f2p.

Ta tip dirkačin (ekstreme speed, loops and acrobatics) mi je edini všeč in ta igra (za razliko od marsikaterih ostalih) to dejansko delivera. Poleg tega je to edina igr, ki je zadostila "I want to also do a speedrun" naivno željo, saj brez problema naloži "Ghoste" ostalih igralcev na katerikoli mapi (očitno shrani vse rune, ki podrejo prejšnji osebni rekord) in še celo omogoča sortiranje po regijah. Končno lahko tekmujem s kloveni. Res speedrun heaven, ker je vse tako simplistično. Ne zbiraš in kupuješ si avtov in vsa ostala navlaka podobnih iger. Le zaženeš igro, izbereš mapo in spizdi na cilj!

 

Must try!

Povezava do prispevka

Za koliko likov iz sveta gaminga bi rekli, da ste do neke mere navezani? Mogoče si želite, da se njihove zgodbe nadaljujejo. Mogoče so preprosto zabavni in relatable? Pri meni so to (iz različnih razlogov) Alyx Vance, Nathan Drake, Raziel, Kratos in Razputin iz Psychonauts.

Ker je bil Psychonauts 2 znižan na začetku meseca, sem ga kojci kupil, ker sem čakal na nadaljevanje - čak da zračunam - 16 let??? 17 če štejemo še to leto. To je eden tistih redkih špilov, ki sem jih na pamet znal obrnit, skorajda speedrun varjanta. Pričakovanja seveda huronska, ki jih je Psychonauts 2 dosegel, samo ima pri meni to nesrečo, da sem pred tem preigral It Takes Two, ki je v marsičem boljši in bolj razburljiv špil (kljub temu, da ima tečne like in simple zgodbo). Ampak dejmo tko rečt, če je It Takes Two presegel to kar sem pričakoval, je Psychonauts 2 fix vsaj dosegel moja pričakovanja, tako da razočaran nisem. Že samo to, da so glavni designer likov, glavni voice actorji in glavni mjuzičar isti, me kar pogreje znotraj. Prou veš, da je za vse udeležene to pomemben projekt.

 

Recenzije so opevale vse kar sem želel, torej humor, narativa in odbiti svetovi, ki niso samo sami sebi namen. Ajde, platforming še vedno najslabši aspekt špila, ampak vseeno je zabavno, rolanje na žogi še vedno omogoča akrobatsko premikanje po mapah, imaš celo nekaj novih Psychomoči, ki pomagajo pri fajtih in pri premikanju naokoli. Malo so se umirili glede natančnega skakanja, razen na treh delih v overworld hubu, kjer pač ne vem kaj so kadili, da niso uspeli pogruntati bolj smiselnega odrivanja proti vrvem. Res tečno, ampak vsaj ni takih scen v štorijalnih misijah, prav tako občasno premikanje navzgor s skakanjem po dveh stenah ne registrira takoj kaj ti sploh želiš narest. Po preigranih Mario Odyssey in It Takes Two je to kar žalostno.

 

Milkman level in Teater level sta še vedno vrh Psychonauts levelov, ampak mogoče je pa to samo zato ker sem enko tolikokrat preigral - vseeno bi rekel, da so leveli tudi v nadaljevanju polni domišljije, hecnih momentov in skrivnosti. Mogoče malo bolj straightforward v pristopu gameplaya, manj ugank ampak to nardi špil tudi bolj snappy, vse poteka hitrejše. Je pa seveda zaradi tega špil tudi precej lažji, kar je zame še ena črna pika. Veliko izboljšav je glede na prvi špil, npr. nič več ne rabiš za leveling tečt do ovega Tumblerja pri Fordu, veliko več točk imaš za to počet. Fajtanje je za odtenek bolj zanimivo, samo še vedno je to zelo osnovno.

 

Ne mislim preveč govorit o zgodbi, bom rekel samo to - impresiven centerstage cele zgodbe je travmatičnost izgube, v ozadju imamo celo državne upore, iskanje izdajalca, razkrivanje stare skrivnosti,...  Šli so v pravo smer, zgodba gre bolj v dark vode, edgy humorja je veliko manj, je pa zato humor bolj topel, da imamo lahko pravo protiutež zgodbi. Uspelo jim je in vem da bom skupaj z enko zih še parkrat preigral, je tudi gladko med boljšimi lanskimi špili.. ni pa zares presežek, zato bom dal največ 8/10. Mogoče ne bom nikoli dobil novi Legacy of Kain, sem pa vsaj dobil Psychonauts nadaljevanje and it feels good.

 

  • Račka +1 4
Povezava do prispevka
Raz reče pred 1 minuto:

 

:cry: 

 

Weraziel reče Pravkar:

Feelsbadman.jpg

Jaz ne bi jokal. Če me je zadnjih 10 let popkulture kaj naučilo, je to, da se lahko obudi/rimejka/spremeni v serijo/whatever dobesedno vsako franšizo, ki je bila v neki točki vsaj malo popularna v mainstreamu :D 

Povezava do prispevka

Legacy of Kain je vseeno manj uspešna gaming serija od večine rimejkov in zato bi morali res it full RE2RE quality remake, da bi se zanimanje res dvignilo in da bi bilo uspešno. Dvomim da bomo dobili to kar si ta zgodba zasluži.

 

Zaradi mene je lahko pixel 2d Castlevania type špil s hudimi story sekvencami, v bistvu wait, that sounds awesome

Just bring it back. Še Blood Omen 2 mi je bil po svoje dost kul takrat

Povezava do prispevka
Weraziel reče pred 46 minutami:

Legacy of Kain je vseeno manj uspešna gaming serija od večine rimejkov in zato bi morali res it full RE2RE quality remake, da bi se zanimanje res dvignilo in da bi bilo uspešno. Dvomim da bomo dobili to kar si ta zgodba zasluži.

 

Zaradi mene je lahko pixel 2d Castlevania type špil s hudimi story sekvencami, v bistvu wait, that sounds awesome

Just bring it back. Še Blood Omen 2 mi je bil po svoje dost kul takrat

My man tnx. Po vec kot 10 letih sem izvedel Kater špil sem igral kot otrok. Soul reaver 2 mislim da je bil. Za svoj čas vrhunski špil. Mal nam primanjkuje teh vampirskih gothic iger 

  • Račka +1 2
Povezava do prispevka

RDR... Ni nobenega razloga igrati te igre v današnjih časih. Dosti bolje ponovno igrati RDR2, ki ponuja vse kar prvi del in še veliko več z neprimerljivo boljšo grafiko in na sploh igralnostjo, tekočim nadzorom ipd. V svojih časih je igra bila nekaj dobrega, danes pa žal ne ponuja več nič kar ne bi že katera druga v dosti boljši obliki. 

  • Račka +1 1
Povezava do prispevka
tomazek reče pred 1 uro:

RDR... Ni nobenega razloga igrati te igre v današnjih časih. Dosti bolje ponovno igrati RDR2, ki ponuja vse kar prvi del in še veliko več z neprimerljivo boljšo grafiko in na sploh igralnostjo, tekočim nadzorom ipd. V svojih časih je igra bila nekaj dobrega, danes pa žal ne ponuja več nič kar ne bi že katera druga v dosti boljši obliki. 

Se ne strinjam povsem, RDR 1 ima dobro zgodbo in je vsaj do Mehike tudi igralno precej kompetentna igra. Po Mehiki malo pade, a po drugi strani v RDR 2 Mehike ni, tako da je tudi to plus. Meni se zdi še danes povsem kompetentna igra. 

  • Račka +1 1
Povezava do prispevka
Gost
Tema je zaprta za nadaljnje odgovore.
  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...