[mini vodič] Književnost za otroke

[╭∩╮ Hernier]

Ker sem dobil en ZS, če lahko najdem in linkam en post, ki sem ga pred leti napisal v neko temo, ki so jo imeli forumski fotri, ga zdaj repostam v svojo temo, če bo komu prišlo prav. Sicer staro dve leti, ampak pomoje je večina napisanega še 100% up to date. Za kakršnakoli vprašanja sem na voljo spodaj, LEP LP

 

ĆAMIR reče Dne, 14. 5. 2020 at 11:38:

MLADINSKA LITERATURA

 

(Kratka izobraževalna vsebina za forumske očete, po želji se lahko doda v OP. V prihodnosti bom spisal podobno še za animirane filme.)

 

Že velikokrat sem opazil, da se mnogo mlajših staršev v Sloveniji ne zaveda, kako bogato in razvejano produkcijo mladinske književnosti imamo. Ker so me različni »forumski očetje« o tem spraševali že po zasebnih sporočilih, sem se odločil tukaj zbrati par osnovnih informacij.

 

Moje mnenje je, da je kakovostna literatura nepogrešljiv element pri odraščanju. Na fakulteti sem se zelo rad ukvarjal s tem, zato sem vzel večinoma vse izbirne predmete, ki so bili povezani z mladinsko književnostjo. Seveda je potrebno izpostaviti, da tudi v Sloveniji ni vse idealno na tem področju, vendar se lahko z znanjem in poznavanjem prepoznavanja kvalitetnih vsebin izognete temu, da bi otroci brali nekakovostne stvari. Trenutno v Sloveniji opažam predvsem dva negativna trenda izredno nekakovostne vsebine:

(a)   Slikanice, ki se jih kupi na pošti za pod 5 €. Vsakič, ko čakam na pošti, preberem kakšno in sem dobesedno šokiran, kako slabe so. Od slabega dizajna, ilustracij, fontov, razrezanih in čudno skupaj sestavljenih zgodb (večina jih gre po principu, da vzamejo neko daljšo pravljico in jo skrčijo na recimo 20 % vsebine, pri čemer je redukcija izredno slabo izbrana). Odslej imejte ozaveščeno zlato pravilo: Na pošti se ne kupuje mladinske literature.

(b)   Tako imenovane personalizirane slikanice (a la Mali junaki). Gre namreč za popolnoma obrtniške izdelke absolutno brez vrednosti, ki jih »pišejo in rišejo« razni pisci pri koritu. Gre za vnaprej naročene zgodbe brez umetniških ambicij, ki jih dodatno ubije sam pristop personalizacije in res nekakovostno in generično slikovno gradivo. Poleg tega so izredno drage. Močno priporočam, da denar raje investirate v dejansko kakovostne zadeve, ne pa vsebine, ki so, če se malo ukvarjamo z njimi, pravzaprav marketinška shema, kako dobiti denar od staršev, ki se jim ne ljubi poglobiti v širšo produkcijo.

 

Ko smo dali to na stran, velja izpostaviti en nasvet: mnoge mladinske knjige in slikanice se dobi rabljene v bukvarnah, kjer so cene zelo nizke, tako da lahko kakšne kakovostne starejše stvari dobite tam. Prav tako velja pogledati na Digitalno knjižnico Slovenije, kjer so digitalizirali že nekaj najkvalitetnejših starih slovenskih slikanic.

 

Ker pa »stare zadeve« niso tema, ki vam jo želim predstaviti, pač pa sodobna, aktualna produkcija, se zapodimo v to. Izpostavim naj, da imajo tudi v tujini super nagrade in sisteme za kategoriziranje mladinske književnosti, jaz se pač namenoma osredotočam na slovenski tržni prostor, morda kdaj spišem še za tujega, če se bo pokazal interes (napišite spodaj). Lahko pa tudi sami raziščete razne nagrade: Newbery Medal, Hans Christian Andersen Award, Horn Book Award, Coretta Scott King Award (ta je za afroameriške avtorje), Hugo Awards, Children's Choice Awards itd.

 

Torej.

 

Najprej naj predstavim osnovno kategorizacijo »bralcev« v prvih razvojnih obdobjih. Najbolj groba razdelitev so seveda »samostojni« in »nesamostojni bralci«. Nesamostojni bralci so večinoma do tretjega leta, kasneje pa so samostojni. To seveda ne pomeni, da starši ne smete brati pravljice s sedemletnim otrokom, pač pa pomeni, da je načeloma otrok takrat že dovolj psihosomatsko razvit, da zmore brati sam.

 

Bolj kompleksna razdelitev pa je na razvojne oziroma starostne faze. O razvojnih ne bom, saj je o tem dosti napisanega v raznih monografijah in je zanimivo predvsem za raziskovalce. Po letih pa gre nekako takole:

(a)   Najnižja stopnja so knjige, ki so primerne za starost do treh let

(b)   Druga najnižja stopnja, ki občasno še vedno pade v fazo »nesamostojnih bralcev«, pa so od treh do šest let.

(c)   Tretja stopanja so knjige za prvo triado OŠ.

(d)   Četrta drugo triado OŠ.

(e)   Peta tretjo triado OŠ.

(f)    Šesta skupina knjig pa je primerna za srednješolce, ki se, zlasti mlajši, še vedno kvalificirajo za mladinske bralce. Dijaki na gimnazijah so hitro prisiljeni v branje literature za odrasle, dijaki na strokovnih in poklicnih šolah pa še nekaj časa berejo mladinsko leposlovje (v šoli, seveda).

 

V Sloveniji vsako leto izide t. i. Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga pripravi Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju z različnimi institucijami in fakultetami. V osnovi je v strokovnem odboru kakih 15 ljudi, potem pa še dodatnih 5 za naknadne strokovne preglede. Ne gre torej za nek naključen zbir, ki ga sestavijo mamice in uporabniki forumov, pač pa ljudje, ki se vsaj približno celo življenje ukvarjajo z mladinsko književnostjo in bibliotekarstvom, veliko jih ima seveda tudi lastne otroke. Zbornik stane 30 € in se ga lahko kupi, če kontaktirate MKL. Če vam je 30 € veliko, si ga izposodite v knjižnici ali z enoletnim zamikom na internetu.

 

Seznam knjig, ki prejme plaketo zlata hruška, je načeloma precej širok in zadnja leta tudi nediskriminatoren. Tudi če otroka vzgajate v kakšni specifični veroizpovedi ali družbeni situaciji, boste našli kaj kvalitetnega.

 

Letno v Sloveniji izide približno 800 kosov mladinske književnosti, pri čemer so odšteti učbeniki, delovni zvezki, razne stvari mladoletnih avtorjev, ki jih včasih izdajajo šole itd. Teh 800 naslovov je razporejenih med izvirne zadeve, prevode in ponatise starih knjig. Največ jih izide, seveda, pri Mladinski knjigi, ne izostaja založba Miš, vse ostale pa so konkretno zadaj.

Najrelevantnejše nagrade za slovensko mladinsko književnost:

—    Priznanje ZLATA HRUŠKA, ki je pavšalno rečeno priznanje knjižničarjev. Ponavadi podelijo štiri nagrade – najboljša izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga, najboljša mladinska prevedena, najboljša izvirna slovenska poučna knjiga, in najboljša izvirna prevedena poučna knjiga.

—    Nagrada VEČERNICA, ki jo podeljuje časopis Večer s svojo strokovno komisijo. Ponavadi zmaga ena knjiga.

—    Nagrada KRISTINE BRENKOVE za izvirno slovensko slikanico, ki jo podeljuje zbornica založnikov pri GZS.

—    Nagrada DESETNICA, ki jo podeljuje Društvo slovenski pisateljev za najboljšo slovensko otroško ali mladinsko literarno delo v prozi ali poeziji.

—    Nagrada MODRA PTICA, ki jo podeljuje Mladinska knjiga in sicer na način, da se razpiše natečaj za najboljši še neizdan roman, ki ga kasneje izdajo. Je tudi cenovno najvišja nagrada v slovenskem prostoru, saj mislim, da zmagovalec dobi krepko več kot 10.000 € (ni relevantno za našo temo, navajam kot zanimivost).

 

Kako torej iskati knjige? Vsako leto preglejte zmagovalce zgornjih tekmovanj, pri čemer velja posebej pregledati širši izbor za ZLATO HRUŠKO, v katerega pride približno osemdeset knjig (tudi prevodi in ponatisi). Prav tako si vsako leto v knjižnici preglejte in skenirajte zanimive strani Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig, saj je v njem ponavadi okoli 800 krajših predstavitev knjig, prav tako pa so označene ključne besede, kvaliteta v eni besedi (npr. ODLIČNO) in bralna stopnja, ki bi jo naj mladi bralec dosegal. Prilagam izsek iz priročnika za 2015, da si lažje predstavljate.

 

Kot rečeno, zbornik po preteklem letu MKL zastonj naloži na svoj ISSUU profil (/knjiznicaljubljana), imam pa prejšnje zbornike tudi v .pdf-ju, če se spodaj izrazi želja, lahko naredim en »hiter očetovski paket zbornikov«. Gre za konkretne, več kot 200 strani dolge bukve, ki vsebujejo tudi nekaj člankov o mladinski književnosti sami po sebi, napisanih zelo poljudno in tako primernih za vse starše.

 

Kakorkoli, to je bila kratka predstavitev. Če bo še kakšno vprašanje, mi ga prosim napišite. Namenoma nisem pisal specifičnih naslovov, ki jih priporočam (to lahko kdaj drugič), pač pa bolj konceptualno, kje dobre knjige iskati in dobiti. Prijetno ukvarjanje z mladinsko književnostjo želim vsem Jocker-forumašem-fotrom (in tudi ostalim, ki jih zanima mladinska književnost). Če ima kdo še kakršnokoli vprašanje, prosim vprašajte. Vse skupaj je, kakor vidite, res hiter in bežen pregled tematike (iskreno mi je že ta vzel nekaj časa, tako da se res nisem mogel še bolj poglabljat .

 

[BuDi]

Ignorirana je agenda pri nagradah in njihovih strokovnih odborih... torej knjige morajo imeti družbeno kritiko, dati misliti, biti napredne... Zmagaš, če daš otroku pred Ostržkom ali Pet prijateljev pač knjigo o "maratoncu, ki je s čolnom prišel iz Sirije", "Marko in njegova dva očka" ali najnovejšo knjigo Svetlane Makarovič, samo zato ker je pač Svetlana. Pa nujno "Ariol" pred "Asterixom".

23. oktober 2022 uredilo bitje BuDi

[╭∩╮ Hernier]

BuDi reče pred 45 minutami:

Ignorirana je agenda pri nagradah in njihovih strokovnih odborih... torej knjige morajo imeti družbeno kritiko, dati misliti, biti napredne... Zmagaš, če daš otroku pred Ostržkom ali Pet prijateljev pač knjigo o "maratoncu, ki je s čolnom prišel iz Sirije", "Marko in njegova dva očka" ali najnovejšo knjigo Svetlane Makarovič, samo zato ker je pač Svetlana. Pa nujno "Ariol" pred "Asterixom".

Ali pa da popakiraš kufre in greš s svojo agendo na Gnoj. Recimo par faktičnih podatkov, da se umesti tvoje besede v realnost: v zadnjih letih so v slovenski mladinski književnosti veliko glavnih nagrad pobrale katoliške avtorice, nikoli glavnih nagrad za otroke še ni pobrala knjiga z LGBT tematiko, Svetlana Makarovič pa je zadnjo izvirno zadevo za otroke izdala 10 let nazaj. Tako da odnesi svoj kulturni boj drugam

[BuDi]

Kakšen odziv, au.

[╭∩╮ Hernier]

BuDi reče pred 1 uro:

Kakšen odziv, au.

Ne vem, kakšen odziv pričakuješ, če napišem politično povsem nevtralen post z dobrimi informacijami, koristnimi za marsikakega starša, ki sicer ne spremlja "scene", ti pa prideš podriskat z nekimi provokacijami, kot da si low budget komentator iz 24ur? 

[╭∩╮ Hernier]

Sem šel gledat sinopsise nazadnje nagrajenih knjig

 

Navedek

Če imaš za prijateljico luno, ti ponoči nikoli ni dolgčas. Z njo se lahko igraš skrivalnice ali šteješ zvezde. Lahko gresta na dolg skrivnosten potep – s čolnom! In ko zaspiš, te čuva vso noč. Čeprav postane luna včasih tanka kot mišji repek, njeno prijateljstvo nikoli ne usahne.

 

Navedek

Dvojčka Kaj in Iza ter najboljša prijatelja Črt in Vid se lotijo odkrivanja skrivnosti skrivnega zemljevida. Za tem se skriva mnogo več, kot se zdi v prvem trenutku. Zemljevid nas popelje v skrivnostni svet zmajev in rastline, ki omogoča zmajem zelo dolgotrajno preživetje. 

 

Navedek

Avtorica nas popelje na fantastično pustolovščino v globine čarobnega Zimzelenega gozda. Kako se bodo mladi junaki soočili s spremembami, ki jih čakajo na obeh straneh Reke časa, v svetu starke Injami, kjer se počasi preobražajo v živali in v svetu svojih staršev, kjer se otroštvo počasi preveša v odraslost?

 

Navedek

Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. 

 

Res huda agenda in knjige o Sirijcu, ki je s čolnom prispel v Slovenijo (zakaj bi sicer Luna potovala s čolnom???), ter Markotu z dvema očkoma (zakaj bi sicer Majk storil samomor???), ja, Budi je res realno predstavil situacijo  . Drugače sem absolutno za debato, sam daj napiši realni komentar, ne nekega bruhanja in random trditev brez podlage v realnosti

 

[Bessie]

Ena prvih knjig, ki bi jo jaz priporočil otrokom je

 

Pač, če obstaja kaj posodobljenega 

[Preotet]

@Hernier Prej nikol nisem bil pozoren na mladinsko literaturo, zdej mam pa froca, ki se približuje osmim mesecom, in bo treba počas začet segat po kvalitet knjižicah. Zaenkrat smo še pri slikanicah, ki se doma valajo (večinoma od Učil) in ki kšne zvoke od sebe dajejo. Tko da hvala za ta post, sem z veseljem prebral in se poučil. Ti nasveti bodo odlično vodilo.

[Flegma]

Jaz bi priporočal še brezplačno revijo Bukla, ki jo lahko dobiš v večini knjižnic ali knjigarn. Otroška (in mladinska) literatura se nahaja v zadnjem delu revije, predstavitve knjig pa so informativne in in ne predolge, tako da greš hitro čez. In morda najdeš še kaj zanimivega zase v drugih delih revije. Je pa predstavljen širok spekter knjig, tako da bi moral najti kaj primernega glede na karkoli so že tvoje preference.

 

Lahko jo bereš tudi digitalno (čeprav je meni pravo listanje >>>>>>>> od digitalnega listanja), a vseeno, pdf aktualne številke (naslednja izide čez en teden):

bukla-168.pdf

 

Tukaj pa je še arhiv prejšnjih številk za listanje na platformi ISSUU:

Arhiv - Knjigarna Bukla

 

15. november 2022 uredilo bitje Flegma

[╭∩╮ Hernier]

Uf, ja itak, nam, ki se poklicno bavimo s književnostjo, Bukla rešuje lajf. Ne vem zakaj točno je nisem omenil