Maroko z motorjem

👽*drevored* · 3. november 2022

Ponavadi potujem sam z motorjem in se mi potem zgodi, da se vecinoma vozim cele dneve brez, da bi si vzel cajt za oglede. Torej sem bolj voznik kot turist. Zato sem si mislil ajd grem enkrat na organizirano moto turo, da vidim kako je.

Najprej nas je cakalo ~600km italijanske avtoceste. Z Italijo nimam dobrih izkusenj. Drag bencin, drage avtoceste, slabi wcji. In res, pri prvem postanku ze iscem po torbah kje imam emergency wc papir, ker ga na straniscu valda ni. Dostkrat se tudi zgodi, da naletis na cuckalico. Avtocesta dolgcas, veliko tovornega prometa, levo in desno ravnina. Ker je trajekt odrinil ob 13ih, to pomeni da se check in zacne ob 9ih smo prvi dan prespali nekje 60 kilometrov stran od Genove in sli naslednjo jutro do trajekta.

Prvo postajalisce od mnogih.

Ustavljali smo se vsako urco za raztegnit noge, kavice ipd.

Avtocesta je bla okrog 40 eur taprvi del. Kriminal.

Prispeli v prenocisce, skuhali pasto in spili pivo za lahko noc.

Naslednje jutro smo startali dost zgodaj, saj smo ob devetih ze hotli check-inat. Zadnjih 60km A7 "avtoceste" do Genove je pa se vecji kriminal. Zavita avtocesta s slepimi ovinki polna tovornjakov. Ajd, ce bi bla prazna zastojnska cesta bi rekel, da je kul. Sam da ti pa zaracunajo za to, da se vozis tam s tovornjaki, od tega je 80% poti en pas zaprt zaradi konstantih del na cesti je pa too much. Jebemti Italijane.

Pridemo v pristanisce in se hocemo check-inat. Na salterjih nobenga. Prodajalec v mini stacuni zraven salterja nas obvesti, da ima trajekt 4 urno zamudo in bo odrinil komaj ob petih popoldne. FML. Cel dan cakanja na soncu. Na sreco lahko zapustis pristanisce pes in gres mal okrog na pijaco in tko, cendar dalec glih ne mores.

Aja, Italijani imajo chicken big mac. Skoda k se McD odpre komaj 11:30 jaz sem pa tam ze ob devetih okrog skakal.

Trajekt Fantastic druzbe GNV. Kar velika zadeva iz 90ih. Temu primerna je tudi oprema. Gor bi naj bil bazen, fitnes, kazino, ... Realnost je pa taka, da je to vse zaprto. Disco naprimer je pretvorjen v molilnico za muslimane.

V kabinah so teoreticno lahko stirje. V realnosti je stiska za dva s prtljago.

Voznja s trajektom traja 52 ur. Vendar zamuda, checkin, vkrcanje in izkrcanje to se podaljsa. Na trajektu ni nicesar za pocet in hrana ter pijaca je draga. Meni osebno je to bil najbolj naporen del potovanja in ne grem vec nikoli na tako dolgo plovbo. Mogoce se kdaj z zelo dobro druzbo, ki jo poznam, da se lahko kratkocasimo vmes.

Na trajektu hvalabogu uredis tudi policijsko kontrolo pasosa in zacasen uvoz motorja. Tako da v Tanger-Med-u pol samo peljes skozi vse kontrole. Ce si zelo sumljiv te mogoce se enkrat pregledajo.

4. november 2022 uredilo bitje drevored

👽*drevored* · 3. november 2022

Preden nadaljujem bi prosil, ce mi kdo pove zakaj mi ne embeda imgur slik, ki bi 100% morale delovati. Prav tako prosim za navodila kako linkat iz google photos, ker se mi ne da reuploadat na imgur.

mr.killer · 3. november 2022

@sadhu sequencer

pocast · 4. november 2022

Men je Ameriko ratal šele v tretje slike uredit.
Preko googla ni šlo, preko imgurja sem izbral pa un link k ti ga ponudi za forum

👽*drevored* · 4. november 2022

Zaradi zamude trajekta v Tangier prispemo ponoci. Priti moramo do mesta Chefchauen oddaljenega priblizno 100 kilometrov, kjer imamo rezerviran hotel. Tangier je obdan s hribovjem in prvi izziv je priti cez to hribovje v temi, megli in rahlem dezju. Je pa bilo presenetljivo toplo tako, da se nismo kaj posebej oblacili in ko smo prili v mesto Tetouan smo bili ze suhi. Tukaj smo dvignili maroski denar dirhame in picili dalje. 1 eur je priblizno 10 dirhamov. Bankomati vcasih zaracunajo 30 dirhamov provizije plus meni je N26 zaracunal se 1.7% provizije za dvig. Kartice sprejemajo samo v vecjih mestih drugje pa nimajo ali se pa izgovarjajo, da ni signala. Mimogrede pokritost z mobilnim signalom je zelo dobra glede na to v kakih vukojebinah folk zivi.

Pogled na osvetljen Tangier. Te napise na hribovjih smo pol se veckrat zasledili ampak nimam pojma kaj pise.

Tetouan. Voznja ponoci in zelo gosti megli je bila zelo zivce parajoca. Na sreco je v okolici vecjih mest cesta zelo dobra in je vse potekalo gladko. Dalje od Tetouana se je cesta ze poslabsala z obcasnimi razkopavanji. Ampak zgleda ce ne vidis sodra na cesti zvozis bolje kot ce ga vidis.

Do hotela Loubar prispeli srecno. Tik pred hotelom se je na dovozu obracal nek avto in povzrocil zastoj. V tistem trenutku pride skupina italijanskih motoristov in se zacne guzvat pred nas. To je tako zmedlo naso sopotnico, da se je odpeljala z njimi dalje mimo hotela namesto, da bi zavila noter. Na sreco se cesta konca cez par kilometrov in je hitro ugotovila svojo zmoto. Faking italijani.

Hotel zgleda na slikah kar okej ampak to je afrika in vse je staro in narejeno salabajzersko. Tusi vepovsod skorajda ze zarjaveli in brez pritiska. Skripajoca vrata in postelje itd.

Chefchaouen je eno izmed modrih mest. To pomeni, da so taksiji in hise v modrih barvah. Meni je sicer bilo prezgodaj za sprehod po mestu in tudi ulice so zjutraj brez zivljenja (v nasprotju z veceri, ko je utrip zivljenja zelo visok)

Zjutraj odrinemo proti mestu Fes z vmesnimi postanki za caj, kavo in kokakolo. V svetem mestu Ouazzane kupimo frizbije kruha in pri starih rimkih rusevinah pomalicamo skupaj s salamami, ki smo jih presvercali v Maroko. Ok, ni glih nelegalno. Svinjino in alkohol prepoveduje vera in ne zakon kot je to naprimer v Dubaju.

Ouazzane zgleda iz hribovja moderno mesto z nogometnimi igrisci. Mi nismo raziskovali mesta in kolikor mi je znano so talepsi deli itak zaprti, ker so del verskih sol.

Mi smo se zapeljali po glavni ulici, ki zgleda bolj tako.

V blizini so rimske rusevine. Zgleda kar popularno ampak meni so vse te rusevine iste. Ko vidis eno tako si videl vse imo.

Dalje proti Fesu.

Policijske kontrole so zelo pogoste, se posebej pred mesti. Ko vidijo, da gre za turiste, samo mahajo dalje.

V bolj revnih vasicah se veckrat ustavimo in podelimo kaksne igrace in barvice.

Vmes naletimo na super razgledno tocko. Pokrajina v maroku se spremeni vsakih par sto kilometrov. Tle se vidi, da prehajamo iz nizkega grmicevja v bolj pusto, kamnito hribovje.

Valda so ob razgledni tocki tudi stanti.

Stanti z naravnim sokom so zelo pogosti. Stiskajo granatno jabolko ali pomarance. Nekje sem videl tudi da zmeljejo palice bambusa (ali je sladkorni trs?) in dobijo ven sok. Probal sem tudi sok iz avokada ampak ne vem kako ga naredijo.

4. november 2022 uredilo bitje drevored

PuskA · 4. november 2022

zgleda zabavno, sam kako to da nikjer ni kaksne punce

pa hrane, kaj ste jedli?

Chris · 4. november 2022

drevored reče pred 1 uro:

V bolj revnih vasicah se veckrat ustavimo in podelimo kaksne igrace in barvice.

Reveži, ampak važno da so Nike oblačila lmao.
Dober potopis, sam nisem motorist, vendar potepanje po maroku deluje zanimivo in mamljivo.

👽*drevored* · 4. november 2022

Pridemo se do hrane in bazarjev, kjer se na veliko prodajajo Nike in Rolex izdelki.

Upedenani so skoraj vsi. Kako tudi nebi bli, ker pomoje sploh nimajo navadnih trgovin ampak samo stojnice z Nike, Adidas, Gucci, Armani, ... Na zalost sem z mojim motorjem precej omejen glede prtljage ampak sem mocno razmisljal da bi si ubodel vsaj gate, ker so pri nas ziher 20 eur komad. Naslednjic ko pridem bom mel definitvno plac za suhe in podobne stvari, da vidim malo kaka je to kvaliteta.

vrtavka · 4. november 2022

Top, cakam nadaljevanje! Ful dobra zadnja slika 😁

👽*drevored* · 4. november 2022

Prispemo v mesto Fes. Prvic se prebijamo skozi mestni promet kjer ponavadi velja pravilo hitrejsega in bolj izmuzljivega. Krozni tukaj ne delujejo tako kot pri nas, vecina ljudi se v kroznih ustavi in spusca noter, ce prihajas not iz "glavne" ceste. Je bolj kot navadno krizisce in tisti ki "zavijajo levo" puscajo prednost tistim, ki grejo naravnost ali pa desno (prvi izvoz). To dela vecina ampak ne vsi in moras komunicirat neverbalno s pogledom kdo ima prednost.

Tukaj je hotel bolj moderen s tematiko filmov. Na zalost piva ni. Spakiramo in gremo z vodicem po medini, da nam razkaze ozke ulicice. Glavni trg oziroma bazar smo v tem mestu izpustili ampak za to bo se priloznost.

Probam potovati cim lazje zato je treba zrtvovat malo garderobe. Debeli vojaski skornji, ki sluzijo kot motoristicni skornji in pohodna obutev. Lahke kratke hlace, ki sluzijo tudi kot kopalke. Ker smo bili v skupini sem vzel malo vec majic zaradi vonja in ni bilo prostora za dosti vec drugega.

V ozkih ulicah medine je bila bolj slaba svetloba in vodic se je premikal hitro zato mi ni uspelo narediti glih najboljsih slik. Pogledali smo si tudi "pekarno", kjer zenice mesijo testo in pecejo okrogle diske kruha. Tam ni bilo zazeljeno slikanje. Na sploh ni zazeljeno slikat zensk, se posebej v teh bolj tradicionalnih obmocjih.

Hisa na hisi narajene tko bolj salabajzersko. Ampak stojijo pa.

Ulicice niso samo stanovanjske ampak je notri skritih tudi dosti malih trgovinic ali obrtnikov. Nekdo popravlja belo tehniko, drugi dela izdelke iz rozevine, tretji prodaja zvakace itd.

Tukaj smo naleteli na neko praznovanje ampak se ne spomnim vec kaj je blo.

Kar mi je bilo zanimivo, da se po ulicah sprehaja dosti krimicov. Eni so bolj upedenani in nadzorujejo bolj te domace obrtnike in trgovinice, drugi so pa cist inkognito edino prepoznas jih po pistolah zapasanih na hrbtu. Slednji hodijo okrog in legitimirajo nakljucne mimoidoce. Zakaj, ne vem tocno. Vsekakor se nikoli na potovanju nisem pocutil ogrozeno ali pa v nevarnosti.

Novi del medine s speljanim hudournikom skozi saj so nalivi dezja zelo mocni. Definitivno napredek v zidarstvu ampak meni osebno ne izgleda lepo.

Fes ima eno izmed najbolj znanih "tovarn" ledra. In tovarna zgleda tako, da pac v teh hisah delajo leder. Ni to neka posebna stavba z visokim dimnikom in stroji. Ze zunaj smrdi po ledru, za noter ti pa dajo pescico mete, da si das pred nos in dihas skozi, ce ne zmores prebaviti smrada.

Vecina smrada prihaja iz tega fajnega zalogovnika golobjega dreka. Iz tega pridobivajo amoniak s katerim potem tretirajo kozuhe.

Tukaj so delali preproge in te sale. Valda so me prepricali v nakup sala za 15 eur in to je bil ze kao group price. Kasneje mislim, da sem videl sale po 5 eur. Tko da ja, shandlas za 50% dol in se vedno mastno zasluzijo na turstih.

Se vratav medino v zgodnjih jutranjih urah. Medina je izraz za staro mestno jedro, ki je obdano z obzidjem. Najbolj mogocno obzidje je v glavnem mestu Rabat.

Vecerjali smo kamelje mesne kroglice v paradiznikovi omaki in jajci. Bilo je zelo dobro.

bainit · 5. november 2022

hud potopis, sem velik ventilator. pa carska oblačila če bi imel še puško, bi se najbrž lahko izdajal za Selous Scouta.

zanimivo, da pridobivajo amoniak iz dreka, ponavadi se ga iz zemeljskega plina. a si mel zaradi hrane kaj prebavnih motenj?

a je blo dost turistov?

also moar pics.

5. november 2022 uredilo bitje bainit

👽*drevored* · 5. november 2022

Od Fesa se poslovimo in se namenimo dalje dol proti jugu. Povzpnemo se na 1600 metrov in sploh ne opazimo saj je cesta zelo polozna. Postanek v mestu Ifrane, ki je modelirano po evropskih mestih. Tukaj je zelo dosti turistov, verjetno je marocanom zanimivo videt evropsko mesto ampak zakaj bi evropejci sili tja je beyond me. Hiter sprehod in slikca pri levjem kipu in picimo dalje.

Malo naprej pridemo v gozd Cedre Gourand kjer prebivajo opice. Smo bili pripravljeni z arasidi, ce ne pa ti lokalci z veseljem prodajo araside on the spot, seveda po trojni ceni. Tle smo srecali tudi dva slovenca z najetim avtomobilom, ki sta potovala po Maroku. Slovence smo srecali se ene parkrat tu pa tam. Folk vidi tablice oz slisi slovensko vpitje v hotelu in nas prepoznajo.

Opice te kar obkolijo, ko vidijo da imas hrano. Najprej pridejo big boysi, ki kricijo na manjse opice, ce pridejo po hrano. Pol ko se oni najejo pa pridejo tudi manjse na vrsto. Zelo zabavno se je igrat z opicami, ker jih lahko zajebavas, da jim umikas arasid, ko ga hocejo zgrabit, pol pa popizdijo, hehe.

Ko zapustis gozd pride meni najboljsi del. Zacne se puscavska pokrajina. Tukaj smo se vedno na visoki planoti 1500+ mnv. Furamo cez kamnito puscavo se par sto kilometrov, dokler zvecer ne pridemo v oazo Ziz, ki se razprostira okrog 50 kilometrov ob reki Ziz (ziz pomeni jelen tko mimogrede ampak ne vem zakaj so tako poimenovali reko)

Vmes nas dohiti naliv.

Pogled na kanjon reke Ziz

Pogled na oazo. Tukaj je bila ze konkretno tema tko da so slike kake pac so.

👽*drevored* · 5. november 2022

Torej pokrajina je bila meni highlight izleta. Na zalost tezko zajames obcutka voznje po marsu v slike.

Kot sem rekel v hotel pridemo ze v trdi temi, se dobro da smo kar v hotelu narocili vecerjo. Servirali so nam tradicionalno marosko hrano Tagin. Tagin se imenuje po glineni posodi v kateri kuhajo. Pol je pa tko odvisno kaj vse dajo not. Tukaj je bila zelenjava in kamelje kroglice posebej. Spet drugje so dali jagnjetino, govedino in piscana pod zelenjavo. Pac cist razlicno je ampak vseeno podobno. Nekje nardijo zelo dobro spet drugje mal slabso. Vsepovsod je pa blo za pojest. Tudi tukaj na zalost ni blo piva, smo pa imeli bazen.

Zjutraj je bil kratek sprehod po oazi, kjer moras paziti da ne pades v kak namakalni kanal. Na zalost je ta del oaze pogorel in so vse palme pocrnile in je dosti manj vegetacije. Oranzni sadezi so dateljni.

Ena izmed nezgorelih palm. Tele dlacice so zelo vnetljive. Na sreco hitro pogorijo in je vecina palm prezivela ampak pac so slabe.

👽*drevored* · 5. november 2022

Iz oaze ni vec dalec do Merzouge, ki je nasa naslednja destinacija. Merzouga je znana po pescenih sipinah Erg Chebbi, ki so priblizno na 10x30 kilometrov. Torej majhna pescena puscavica na meji z Alzirijo. Ce se povzpnes na najvisje sipine vidis zacetek in konec peska. Tukaj je dosti turistov ampak kraj je vseeno se vedno dost majhen in pristen. Ni takih hotelov kot jih poznamo pri nas.

Pred zacetkom sipin smo stestirali kako gre po trdih tleh. Gre dokler je podlaga ravna, ko pa naletis na jamice in hribcke je pa zazeljen kaksen bolj offroad orientiran motor.

Stacuna v Merzougi. Toliko o turisticnem kraju.

Vodica sta izvohala kje se da dobiti pivo (v hotelu ga spet ni bilo). Bilo je ledeno hladno in sred puscave pase kot ata na mamo.

Na vrhu sipin pogled proti Merzougi. 45 eur za eno uro (vodene) voznje po sipinah. Vsekakor edinstveno dozivetje in se splaca. Primerno za vse, ker ko skapiras kako in kaj ni tezko.

Pogled proti Alziriji. Kompanjona sta si izposodila malo vecji in drazji buggy. Krajev za izposojo je veliko in se verjetno da kaj tudi zbit ceno. Ponujajo tudi jahanje kamel in voznjo z dzipi. Jahanje kamel sta vodica odsvetovala, ker je baje dologcasno.

To noc smo imeli zelo fajni hotel z bazenom sredi puscave.

Na drugi strani sipin pa lahko spis tudi v teh Beduinskih sotorih za bolj pristno izkusnjo. Baje je vredu razen, ce nimas srece in naletis na pesceni vihar.

Zvecer smo se se z dzipom peljali okrog mal pogledat neko lokalno glasbo (meh), vrtnine kjer kopljejo ven minerale in fosile (tega majo ko dreka in ti tezijo vsepovsod po maroku, da kupis), te beduinske sotore in soncni zahod med sipinami. Kar je folk veselo izkoristil za fotkanje.

👽*drevored* · 5. november 2022

To je bil najboljsi del Maroka. Meni je puscava (kamnita in pescena) preprosto carska in uzivam v pokrajini in vrocini (ceprav mi smo sli v oktobru, polet bi znala biti vrocina kar jeba). Definitivno pridem se kdaj nazaj raziskovat z offroad motorjem.

Po sproscujocem dnevu nas caka spet malo vec voznje. Obrnemo proti severu zahodu. Cilj Marakes. Ampak danes se ne bomo prisli do tja.

Najprej se ustavimo pri Karimu (ki je zelo ponosen, da se je rokoval in slikal z Maroskim kraljem v mladih letih), da nam razkaze starodavni namakalni sistem.

Tile hribcki so v bistvu vodnjaki/vzdrzevalni dostopi, ki vodijo v rov, po katerem je tekla voda iz oaze. Rov ima nagib tako da vodo zene gravitacija. Pri rdecih vratih smo sli tudi noter v rov. Ni dvakrat za rect, da ni koga ze zasipalo tam noter.

Naslednja postaja kanjon reke Dades.

Pogled na oazo.

To je basically it. Prides do te ozke cestice med dvema skalnima stenama in tukaj se cesta konca, razen ce si makadamsko navdahnjen in gres 60 kilometrov cez gorovje. Ker se tukaj vsi obracajo je guzva, realno pa nimas koj dost tle za pocet. Mi smo pomalicali in potem sli okrog po cesti poiskali zakljucek 60 kilometrskega makadama.

Med malicanjem pri de do nas spanec. I love slovenia! rece in nam kaze svojo denarnico v barvah slovenske zastave. Za darilo nam da chorizo, mi pa njemu mal nasega prsuta.

Na poti vidimo se Monkey fingerse in maroske ride. Na vrhu rid je razgledna tocka po kanjonu in malo dalje naprej je zakljucek tistega makadama.

Potem se vrnemo v hotel, tudi tokrat z bazenom. Danes spimo v votlinah. Tile puscavski hoteli so res nekaj posebnega. Zidi so narejeni iz blata in slame.

bainit · 5. november 2022

Navedek

vrtnine kjer kopljejo ven minerale in fosile (tega majo ko dreka in ti tezijo vsepovsod po maroku, da kupis)

a maš kakšne slike tega oz. teh mineralov in fosilov?

Fallopian Prince · 8. november 2022

Zanimivo, bil sem v maroku julija, ampak peš, s pristankom v fesu in odhodom iz marrakecha. Vmes pa dobesedno vsi isti hoteli in kraji kot ti z motorjem.

foker · 7. december 2022

Od Maroka se spomnim samo letališča in vojaške policije ,.. ker je foter pozabil, da se rabijo vize,.. potem sva dva tedna lutala po Italiji in muzejih,.. kar je bilo še bolj kul I guess

Lušne slikice zgleda precej kul

7. december 2022 uredilo bitje foker