Skoči na vsebino

Življenje in delo v tujini

andrejus

Avtor: andrejus,
in Bela tehnika

Priporočeni prispevki

Amare

Amare

Objavljeno
Objavljeno
andrejus reče pred 1 uro:

Kupu sem 1k€ in za 500 CHF daril. In rezerviral hotel v Minkenu. Dobesedno Jebe mu pas mater JJ in njegovim. Kaki luzerji da gre Rupetina na seznam.

 

Dopust v Italiji kot pravi Švicarji. All in :)

Ni druge.

Spodnja in Zgornja Avstrija sta tudi na rdečem seznamu. Torej ni samo JJ nesposoben. 

Povezava do prispevka
Amare

Amare

Objavljeno
Objavljeno
andrejus reče pred 5 urami:

Kakor se kdo počuti.

 

Potrebno je tudi razumet na kak način oz zakaj je šel kdo v tujino. Da bi moral sam biti v tujini in da je družina doma. Pol je jeba.

 

Imam pač tako delo oz poklic, da je treba bit na terenu. Če hočem bit world class pač je treba met projekte tam kjer so projekti. 

Seveda, vse je odvisno od ciljev in prioritet. Razumem zakaj ljudje hvalijo germanske države. Če ti je prioriteta denar, boš ostal tukaj. Če ti je prioriteta kaj drugega, boš nekaj časa tukaj in potem spakiral. Meni ni problem zdržati nekaj časa za nekaj dodatnih €, ampak se dolgoročno ne vidim v tujini, četudi je to zgolj sosednja država. Spoštujem pa vsakega, ki se je odločil za selitev v tujino ne glede na razlog. No, tukaj se edino morate nekateri malo umiriti s pljuvanjem čez Slovenijo. 

Povezava do prispevka
andrejus

andrejus

Objavljeno
  • Avtor
Objavljeno (urejano)
VonGriffin reče pred 15 urami:

tocno "kaj drugega" ti da rupetina

Mene bolj zanima kaj je tako groznege v Avstriji ali pa v Borisovini ali pa v UK ipd da človek ne more zdržati. 

 

Tukaj mislim na objektivne razloge, ne na to da ni mamice, pivskega prijatelja, ljubice...

Ker to je očitno a ne? Kaj je tako groznega da živiš življenje šele, ko prideš v Slovenijo.

uredilo bitje andrejus
Povezava do prispevka
Marvak

Marvak

Objavljeno
Objavljeno (urejano)

Podam še epilog moje prve zaposlitve v tujini. Vse se dobro izšlo, sedaj pa čakam Nemca/Kosovarja da mi plača še celoten avgust. Rabil bi do 18ga, upam da plača do konca meseca..

 

edit: počasi mu bom začel slike žene po facebooku like-at

uredilo bitje Marvak
Povezava do prispevka
sadhu sequencer

sadhu sequencer

Objavljeno
Objavljeno (urejano)
andrejus reče Dne, 26. 9. 2020 at 13:19:

@sadhu sequencer

 

https://siol.net/siol-plus/kolumne/tomaz-stih-535155

 

Za tole so država in delodajalci dolžni plačati davek, ker ne opravljajo svojega dela:

 

Navedek

Po končanem študiju pa se zaradi inflacije visokošolskih diplom pogosto vpišejo med akademski prekariat in tam vstopijo v štirideseta.

 

Antropolog recimo ne more nikoli biti kriv, ker nima službe na svojem področju. Kriva je država in krivi so delodajalci. Vedno.

 

Ta tip pač nima pojma kako mora država funkcionirat. Antropologija je resurs, ki se ga porabi za gospodarsko rast. Če intelektualnih resursov ne uporabljaš, potem si pač šalabajzer.

uredilo bitje sadhu sequencer
Povezava do prispevka
andrejus

andrejus

Objavljeno
  • Avtor
Objavljeno (urejano)
Boris reče pred 40 minutami:

Andrejus so ti pa izglasovali porodniski za fotre. Zdej bos lahk 10 dni doma :D

Na kurac.. teli socialisti bodo zjebali zadeve, sedaj ze zbirajo podpise za starsevski dopust.

 

V glavnem zame bo slabše ker bo dražje za eno kavo na mesec. Poleg tega firma ne bo več častila očetovskega dopusta. Sedaj je firma plačala 10 dni. Če zanemarimo dejstvo da Itak da otrok več ne bom mel. 

 

Ti si mlad, mogoce ti bo koristlo.

Ce bos mel v lastni firmi zaposlene bo mogoce zate kot delodajalca financno cenej, ne bo pa delavca 2 tedna. 

 

Jaz bi glasoval proti, čeprav sem v SLO to koristil.

uredilo bitje andrejus
Povezava do prispevka
Fržolar

Fržolar

Objavljeno
Objavljeno

Najprej vsem hvala za odgovore. Imam pač taka obdobja stiske, ko kar bruhne iz mene in se izpovedujem po internetu. Tale post bo dolg, vlekel bo tudi malce na psihološke vode, tako da bo offtopic. Če bo admin menil, da paše v drugačno temo, lahko prestavi.

 

Študiral sem anglistiko in japonologijo. Pač proti koncu gimnazije se nisem kje posebej videl, angleščina mi je šla, nad Japonsko sem bil pa že od nekdaj fasciniran. Težave sem imel z matematiko in fiziko, tako da naravoslovni faksi niso prišli vpoštev.


Kaj pa vem … pač bil sem piflarska pohlevna ovca, hodu na vsa predavanja, kar sem lahko in predeloval samo snov, ki je bila obravnavana tam. Nisem znal pogledati izven okvirjev pa se sam kaj učit ali pa se pozanimat o nečem. Okolica me je vlekla naprej. Sekiral sem se. Živel v preživetvenem načinu in zelo zaslepljeno (večino časa samo faks – domov, občasno kakšna žurka). Z ljudmi sem se družil (še posebej s tujimi študenti - Japonci še najbolj), navezoval stike, ampak so kar hitro zbledeli.

 

V 3.letniku sem uspel celo dobiti kratko, mesec in pol dolgo izmenjavo na Japonskem spomladi 2012. Bilo je fajn, dobil sem malce občutek svobode in da nisem toliko pod nadzorom in pričakovanji družbe. Sem prav čutil, da sem lahko malce spustil vajeti, se odprl, se pokazal. Ko sem pa prišel nazaj, je pa vsa motivacija splahnela, ničesar me ni več gnalo naprej. Nisem niti vedel, kaj točno me pri študiju zanima in sem imel težave z izbiro teme za diplomo. To diplomo (ki je bila na ravni seminarske) in še par izpitov na anglistiki sem vlekel 2 leti. Itak, jaz budala, vmes nisem delal oz. sem iskal šihte s svojega področja in ni bilo kaj preveč sreče. BIl sem jezen in razočaran. Nisem se znašel.

 

V diplomi sem bolj kot ne se že matral na koncu iz riti potegniti neke relevantne zaključke, pa iskanje virov gor dol, kaj bi bilo primerno itd. Saj veste, kako gre. Na zagovoru sem mislil, da bom umrl (še dokončal ga nisem do konca, ker smo imeli čas 20 minut), roke so se mi tresle, v trebuhu me je stiskalo. Mislu sm, da bodo profesorji nadrli, skritizirali, me ponižali in me fuknili. Psihično me je zjebalo. Vmes je seveda znanje jezika drastično padlo. Uspelo mi je nekaj na koncu spacati, da sem dobil 7, samo se mi je zdelo, da so mi gledali skozi prste, ker so rabili ljudi za magisterij (bolonjski magisterij je takrat šele nastajal).

 

Tukaj sem zafrknil, ker sem doma dobival pritiske, da naj imam vsaj status zaradi zdr. zavarovanja (star sem bil 25 let) in se nisem vpisal v kako drugo šolo/faks. Na začetku je še šlo, samo potem je nekaj v meni reklo »ne morem več«, vse se mi je nalagalo, zmanjkovalo mi je časa za vse študijske obveznosti, nisem uspel najti virov za neko ustno predstavitev pri japonščini in sem decembra kar poniknil, nehal hoditi na faks. Bilo me je sram. Zmeraj sem imel visoka in prefekcionistična pričakovanja do sebe: kako naj bom, npr. učitelj, če sploh nisem vsaj par let bil v državi, kjer se govori jezik, prebral tono literature in mel izkušnje s tamkajšnjimi ljudmi? Jz sm si predstavljal, da ne bi mogu rečt učencu »tega pa tega pa ne vem«. Pa tudi, kukr rečeno, ustni nastopi so bli armagedon za moj želodec in živce.

 

Bil sem tudi (nesrečno) zaljubljen v dve kolegici, pa se ni ničesar globljega razvilo iz tega. Pa kako bi živel na Japonskem, mel kakšno tamkajšnjo bejbo, heh. :D:blush: "Yellow fever" pa to.Tudi tu so bili metuljčki v trebuhu, ki so me kdaj položili v posteljo, ker me je stiskalo in šraufalo kot pri norcih.

Glede Revoza pa tako: delal sem v karosernici, kjer ni bilo tekočega traku kot takega, ampak smo imeli statična delovna mesta, kar je velika razlika. Nisem imel občutka preganjavice kot če bi moral delati na liniji. Pozneje so me dali na linijo v karosernico, kjer moraš ali šraufat neke prečke v prostoru motorja ali pa haube ali pa preverjati karoserijo za napake (vbokline, vdrtine ipd. tako da greš z rokavico čez in moraš začutit) pa so me po par mesecih dali nazaj, ker sem bil živčen, veliko napak sem spregledal, orodje kdaj v ihti metal … ma, norel sem. Živčen sem bil zaradi tega, ker sem se bal delat napake in sm bil občutljiv na kritike. Strah in perfekcionizem. Da ne omenjam raznih jugo-balkanskih for Bosancev in delavsko-kmečkih for Slovencev. Saj veste: prvi imajo vzvišeni in pišmeuhovski odnos do naše kulture in jezika, na izi bi delali pa veliko zaslužili, ta drugi pa jamranje, stokanje in kritiziranje ter moraliziranje o delu (ponavadi fizičnem, ker edino to šteje, a ne?<_<) Priznam pa, da ko sem imel mir brez blebetanja drugih, sem lepo delal v ritmu, ki mi je pasal, izključil glavo, po 8 urah lepo pospravil in šel domov. Počutil sem se isto kot v šoli. Deja vu. Pa malce je pasalo, ker mi zgleda je manjkalo športa. Športen človek nikoli nisem bil, pri športni vzgoji v šoli sem bil med slabšimi.

 

Seveda, počutil sem se tako čudno nekje vmes: previsoka izobrazba za tja (velik ljudi mi je pravlo "kaj ti tuki, kaj delaš, pejt v tujino" itd.), a sam se ne počutim sposobnega za kaj več.
Iz te izkušnje so se potem pojačale ideje o tujini, ker se mi gre primarno za drug način razmišljanja in večje cenjenje dela in zaposlenih. Tudi če sem na koncu en jeben vzhodnoevropski smetar za njih. Pač da grem nekam, kjer me noben ne pozna. "Clean slate", nov začetek.

 

Navajen sem bit »skrit« na nek način. Zadnja leta sem pa postal še bolj introvertiran, zaprt sam vase, clo asocialen in morda ljudomrzen. Čedalje bolj sam nataknjen, ciničen, zagrenjen, besen. Kompenzacija za potlačeno in neizraženo jezo iz preteklosti in nezmožnost postavljanja zase (kot da bi vsak, ki ima 5 minut časa, lahko hodil po meni). Mam potrebo, da bi vsakemu povedal, kar mi gre, brez dlake na jeziku. Odnosi površinski, ker se ne znajdem v konfliktih z ljudmi. Črno-belo. Vse ali nič. Imam samo enega prijatelja.

 

Rad imam svoj mir in zasebnost. Če bi bilo možno, bi delal od doma v pižami.:D Prihranim čas in denar brez avta in drenjanja po cesti ter ni se mi treba ubadat s sodelavci in tečnimi »mobing-trip« šefi (k sreči sem imel prijaznega šefa, ki je občasno nas moral skritizirati, pa še to zato, ker ga je njegov glavni šef skritiziral in opozarjal, kaj nekateri moji sodelavci počnejo, kar bi morali ali ne bi smeli).

 

Omenjeno je bilo programiranje. Hja, kaj pa vem. Nimam idej, kaj s tem početi, kaj narediti s tem, tudi če bi se naučil par programskih jezikov. Sem šel skozi "šnel kurz" na SmartNinji za HTML in CSS, pa je model res tko površinsko razlagal in smo samo tipkali za njim. Pa šlo mi je malo na živce, da kdaj ni nič delalo, kar si napisal, potem pa fali kakšna tečna mini podrobnost npr. presledek manj/preveč. Mi je pa všeč Excel, vsaj nekaj malega sem se naučil o njem prek portala MojeZnanje, če kdo pozna. Včasih nisem vedel wtf kaj lahko počneš z njim, zdaj si pa vsaj izdatke pišem notri, če drugega ne.

Game of Thrones Littlefinger, lol.:D

 

Hvala za vzpodbude, ampak pač pridejo taki samozaničevalni, samouničujoči in depresivni zapisi, ker pač nimam mere, lažje mi je biti negativen in nesamozavesten. kakor pa se preceniti samega sebe. Drugi me vidijo pozitivnejše kakor samega sebe, kar je žalostno. Včasih sem imel visokoleteče in evforične ideje, kako se bo vse v življenju odvijalo. Če je kdo gledal film The Secret Life of Walter Mitty, bo vedel o čem govorim. Pač ne vem, kaj bi bilo sploh še realno pri mojih letih, česa sem sploh še sposoben. Ne poznam se dobro. Počutim se kot ladjica brez smeri, nepopisan list papirja, da nimam substance in nimam kaj za ponudit svetu. Da nisem veliko stvari doživel. Pač sram me je, ker pri teh letih bi moral že konkretnega nekaj doseči. Vsi so mi govorili včasih, da se preveč sekiram in razmišljam. Prov, evo, ne sekiram ne, postal sem jebiveter, in visim na netu večino časa. Skril sem se pred svetom. Zakaj bi se še za kaj trudil in bil "priden"? Jebeš pridnost. -.-  Potem se pa ponavadi zahteva še več in več, malo popustiš, je pa že vse narobe. Počutim se kot kak srborit pubertetnik (samo števki mojih let zamenjaš).

Zanimanja. Hja, na prvo žogo sem si nekaj napisal v Word, ampak povečini so to samo ideje v glavi ali pa pogledam kak video na Youtubu (pač, kakor sem omenil - podivjana domišljija ala Walter Mitty).

  • Pregledam si naj zaznamke v brskalniku, kaj si shranjujem, gledam, … pospravim naj sobo, znebim se balasta (podarim/prodam nepotrebne stvari), minimalizem (kaj mi je sploh pomembno imeti?) – tu imam izziv, ker se mi stvari nabirajo, češ mogoče jih bom kdaj rabil pa to; jih pa rad razporejam, kategoriziram in urejam, da kolikor toliko vem, kaj imam kje
  • Japonska, Koreja, Hong Kong, Tajvan, V in JV Azija

  • Angleško govoreče države

  • zgodovina: vojaška zgodovina, strategija, taktika, orožje, zgodovinski filmi – šel sem dvakrat na strelišče na Rudnik streljat s pištolo in revolverjem

  • samopomoč: meditacije, relaksacije, videji in branje knjig za boljši lajf, učitelji, mentorji, sveti ljudje – hodim na psihoterapijo že okoli 5 let, bil sem tudi na antidepresivih proti koncu študija, dokler nisem začel delati v Revozu

  • Kdo smo mi kot ljudje? Zakaj delujemo, mislimo in se obnašamo tako kot se?: psihologija, sociologija, antropologija, filozofija, religija
  • hrana, od kod je, kako nastane, kaj jemo, kmetovanje, ekološka in zdrava prehrana, zeliščarstvo (naravna zdravila, čaji, sirupi), recepti, naučiti se kuhati, LCHF?, vegetarijanstvo?, mogoče celo veganstvo?, vrsta hrane glede na krvno skupino
  • preživetje --> če sranje prileti v ventilator, kaj boš? ---> taborjenje, preživetje v naravi, orientacija, postavitev zavetišča, preskrba s hrano in vodo, borilne veščine in samoobramba, rokovanje z hladnim in strelnim orožjem – malo paranoičnega prepperja tuki, heh:D … kdaj sem si predstavljal, da bi imel telo in duha vzdržljiva kot skalo in bi bil nek samotar v svoji "off-grid", samooskrbni hiški v divjini nekje v naših rovtah, za Uralom, ZDA ali v Kanadi, pač bolj odmaknjeno od večjih mest
  • teorije zarote, kaj je res, kaj ni, kaj je za zaveso?
  • finance --> kam vložit denar, da se plemeniti in imam več prihodkov ter nisem odvisen v celoti od službe? --> zlato, srebro, delnice, kriptovalute, naravni viri, borze, skladi - želim, da denar dela zame, imam pasivni prihodek, bi imel več časa zase, bil samostojen, ne bil odvisen od službe in bil v strahu za njo; itak bom menjal kariere kot spodnje gate, na koncu bom, če zaškripa zdravje, moral živeti od prihrankov ali pa me bodo kar v žari s šihta nesli in konec zgodbe

  • ročne spretnosti: les, glina, keramika, steklo, izdelovanje mozaikov in izdelkov?, varjenje? (čeprav kovina mi ni tok privlačna: rezek zvok, kovinski prah, strupeni plini od varjenja) - pri prijatelju sem gledal, kako s sosedom varita domače pivo, prav tako pa je kupil veliko rabljenih računalniških delov in me zanima, kako bi lahko sestavila kako mašino tudi zame. Kot mulc sem itak visel na kompu in sem enim 3 znancem zmeraj težil, naj pridejo pogledat, če se je kaj pokvarilo. Zdaj bi pa to v največji meri sam uredil in se kaj naučil
  • stand-up komedija, komedija, družbena in politična kritika (imitatorji npr.), satira, parodija, utopija, distopija, znanstvena fantastika (sci-fi), fantazija, trilerji, grozljivke

    Tole vse skupaj sem v glavi dolgo časa premleval, kako bi napisal vse skupaj. Nastal je doooooolg spis in če samo eden prebere vse, bo že to dovolj.

    Lep večer vsem še naprej!

 

  • Račka +1 4
  • Na jagodo +1 1
Povezava do prispevka
BuDi

BuDi

Objavljeno
Objavljeno (urejano)
Janša reče pred 1 uro:

Ni nobene japonske/slovenske firma, ki ima biznis s slovenijo/japonsko?

Sem študiral japonologijo, noben, ki je dokončal študij in ni bil sicer totalni debil ni imel problema dobit službe. Ravno tako malo ljudi konča študij, da ni večjih problemov. Eni so so v bistvu zaradi znanja precej dobro situirani. (npr. če si introvertiranec, če te zanimajo samo velike oči, animeji, j-pop in ramen pač ne gre - razen če imaš dobre prijatelje in zveze, kot povsod drugje)
In ja, je precej slovenskih firm dela z japonsko. Če si notri v tem presenetljivo veliko. (in ene se kar ne znajdejo dobiti Slovencev, ki bi znali jezik potem pa imajo zaposlene telefončke čez angleščino)

uredilo bitje BuDi
Povezava do prispevka
hawa meyta

hawa meyta

Objavljeno
Objavljeno (urejano)
Fržolar reče pred 20 urami:

Najprej vsem hvala za odgovore.

 

najtežji del si že opravil,- poglobljeno kontemplacijo, zdaj pa akcija.

 

kakor koli ti bomo tukaj modrovali, na koncu je rešitev vedno le ena; prisili se iztopit iz cone udobja. začni z manjšimi koraki, postopoma.

uredilo bitje hawa meyta
Povezava do prispevka
mediewal

mediewal

Objavljeno
Objavljeno
Amare reče Dne, 25. 9. 2020 at 11:53:

Linz, Wels?

 

Skoraj ista zgodba pri meni. Lani aprila sem se selil v Zgornjio Avstrijo, trenutno delam 8x mesečno v pisarni, ostalo home office, kjer zdaj vsakič zbežim v Slovenijo. :D Tukaj se sploh ne vidim in mi denar ne odtehta življenja v tem (zame) groznem mestu. :) V kratkem se bom skušal dogovoriti s team leaderjem za full-time WFH iz Slovenije in če ne dobim odobritve s strani vodstva, bom iskal priložnosti doma. 

 

Linz. Popolnoma se strinjam z napisanim. Že pol leta nisem bil odzgoraj in razen ene simpatične punce ne pogrešam ničesar. 

 

Sam sem razmišljal enako. Zaprosil sem za ful-time HO 4ver in je bila zahteva zavrnjena. Bilo pa je to v avgustu, ko sem pričakoval vpoklic :D.

 

Ker naše podjetje zelo resno jemlje COVID situacijo, v bližnji prihodnosti ne vidim opcije, da bi me klicali nazaj v pisarno. Priznam, da meni tale korona res sede :D

 

Edino kaj mi gre skozi je vožnja po AC do samega Linza, čeprav se zadnjih 100 km malo vleče. 

 

Ti delaš v Linzu?

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

×
Pojdi na seznam tem

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...