Skoči na vsebino

Fotrov kotiček


Zamorc

Priporočeni prispevki

Rabis ta velikega macka in penzl, slednjega za detajle in robove.

Sam sem ravno vceraj prefarbal bivso pisarno, ki je zdaj v funkciji igralne sobe/telovadnice in sicer z neko barvo proti plesni, ki disi po borovem gozdicku. 

 

Barvaj, ko je zunaj cimmanj vlage v zraku (zato zdaj poleti ni optimalno obdobje za to pocetje), saj se drugace zadeva susi zelo pocasi. Dva nanosa, ce mas dobrga macka ni treba bit ekstra natancen, zato loh delas tud mal fajhten, pa zasciti vse druge povrsine.

Povezava do prispevka
HellAngel reče pred 1 uro:

 

Jst sm lani premalal bajto z jupol citro. Smo zaenkrat še vsi živi in zdravi. Namest penzla rajš vzem mačka. Pa loti se te dni, ker je idealno (vroče in suho) da luftaš in sušiš.

So me majstri med gradnjo hise naucili, da se poleti estrihi in barve veliko pocasneje susijo, saj je v zraku veliko vec vlage kot v drugih letnih casih. Topel zrak lahko namrec sprejme veliko vec vode, kot pa mrzel. Zato je vcasih hisa, ki so jo 3/4 naredili v toplih mesecih, cakala cez zimo, da se je oreng posusila.

Povezava do prispevka
DaCapo reče pred 5 urami:

Ni Jupol Citro v prvi vrsti namenjen preprečevanju plesni?

 

Jap, smo mel v stanovanju mal plesni, zato sm prej mal zdrgnu plesen, prepleskal parkrat z algicidom in potem še z jupol citro čez. Zaenkrat od lani ne duha ne sluha o plesni, tko da nuca. Drgač mi je pa všeč k ma ta farba vonj po limoni. :)

 

Zamorc reče pred 3 urami:

So me majstri med gradnjo hise naucili, da se poleti estrihi in barve veliko pocasneje susijo

 

Ja, možno. Zato praujo da je najbol optimalno pleskat spomladi, nekje maja. Sam če so topli dnevi je use en klinc, ker maš itak loh skoz odprt in ti lepo čez celo bajto piha. Men se je lani skor sprot sušil.

Povezava do prispevka
Zamorc reče pred 14 urami:

So me majstri med gradnjo hise naucili, da se poleti estrihi in barve veliko pocasneje susijo, saj je v zraku veliko vec vlage kot v drugih letnih casih. Topel zrak lahko namrec sprejme veliko vec vode, kot pa mrzel. Zato je vcasih hisa, ki so jo 3/4 naredili v toplih mesecih, cakala cez zimo, da se je oreng posusila.

Saj to je "catch", relativna in absolutna vlaznost zraka. Pleskas, ko je relativna vlaznost cim nizja in temperatura cim visja, takrat lahko zrak veze nase najvec vlage. In me nihce ne bo preprical, da je to med zimo. 

Hiso pa je tako ali drugace priporocljivo v 3. GF pustiti vsaj eno leto, ne glede na letni cas izgradnje. 

Povezava do prispevka
HellAngel reče Dne, 27. 7. 2020 at 20:38:

 

Jap, smo mel v stanovanju mal plesni, zato sm prej mal zdrgnu plesen, prepleskal parkrat z algicidom in potem še z jupol citro čez. Zaenkrat od lani ne duha ne sluha o plesni, tko da nuca. Drgač mi je pa všeč k ma ta farba vonj po limoni. :)

 

No, to sem mislil tudi jaz potrdit. S punco namreč trenutno prebivava v napol kletnem stanovanju in sva imela (z bivšimi podnajemniki vred) že večkrat problem s plesnijo. Se tudi strinjam, da otrok v take prostore ne sodi, samo na žalost trenutno nimava možnosti selitve, je pa v načrtu.

 

Anyway, jaz sem tudi par mesecev pred štruco s špohtlom spraskal staro barvo dol, pol pa stene na plesnivih delih prešprical z algicidom in pol vse skupaj 2x prebarval z mačkom in Jupol Citro; od takrat se plesen (za zdaj) še ni pojavila, tako da sklepam, da ta combo deluje.

 

Če imate plesen v stanovanju, je vsekakor bolje agresivno zrihtat v nulo, kot pa barvat z normalno barvo in pol imet spet plesen.

uredilo bitje Tom7i
Povezava do prispevka
Tom7i reče pred 1 uro:

 

No, to sem mislil tudi jaz potrdit. S punco namreč trenutno prebivava v napol kletnem stanovanju in sva imela (z bivšimi podnajemniki vred) že večkrat problem s plesnijo. Se tudi strinjam, da otrok v take prostore ne sodi, samo na žalost trenutno nimava možnosti selitve, je pa v načrtu.

 

Anyway, jaz sem tudi par mesecev pred štruco s špohtlom spraskal staro barvo dol, pol pa stene na plesnivih delih prešprical z algicidom in pol vse skupaj 2x prebarval z mačkom in Jupol Citro; od takrat se plesen (za zdaj) še ni pojavila, tako da sklepam, da ta combo deluje.

 

Če imate plesen v stanovanju, je vsekakor bolje agresivno zrihtat v nulo, kot pa barvat z normalno barvo in pol imet spet plesen.

 

Odvisn tud od kje plesen pride. Če se je že zažrl v zid in fajhta od zunaj, se bo slej ali prej ponovilo.

 

Pri nas je bila plesen k sreči zgolj površinska, tako da je blo dost da sem jo zdrgnil, parkrat pošrpical/premazal z algicidom in potem dvakrat čez z jupol citro.

 

Od takrat redno luftamo stanovanje, pa pazit da relativna vlaga v stanovanju ne preseže 55-60% v daljšem časovnem obdobju. Zgleda da nuca, ker od takrat nimamo več problemov s plesnijo.

Povezava do prispevka

Ker sem spet dobil ZS neki vamo tamo knjige za otroka, še enkrat repostam tale mini vodič. Če so še kakšna vprašanja pa kar spodi napišete, raje tukaj odgovorim, da se pol ne ponavljam

ĆAMIR reče Dne, 14. 5. 2020 at 11:38:

MLADINSKA LITERATURA

 

(Kratka izobraževalna vsebina za forumske očete, po želji se lahko doda v OP. V prihodnosti bom spisal podobno še za animirane filme.)

 

Že velikokrat sem opazil, da se mnogo mlajših staršev v Sloveniji ne zaveda, kako bogato in razvejano produkcijo mladinske književnosti imamo. Ker so me različni »forumski očetje« o tem spraševali že po zasebnih sporočilih, sem se odločil tukaj zbrati par osnovnih informacij.

 

Moje mnenje je, da je kakovostna literatura nepogrešljiv element pri odraščanju. Na fakulteti sem se zelo rad ukvarjal s tem, zato sem vzel večinoma vse izbirne predmete, ki so bili povezani z mladinsko književnostjo. Seveda je potrebno izpostaviti, da tudi v Sloveniji ni vse idealno na tem področju, vendar se lahko z znanjem in poznavanjem prepoznavanja kvalitetnih vsebin izognete temu, da bi otroci brali nekakovostne stvari. Trenutno v Sloveniji opažam predvsem dva negativna trenda izredno nekakovostne vsebine:

(a)   Slikanice, ki se jih kupi na pošti za pod 5 €. Vsakič, ko čakam na pošti, preberem kakšno in sem dobesedno šokiran, kako slabe so. Od slabega dizajna, ilustracij, fontov, razrezanih in čudno skupaj sestavljenih zgodb (večina jih gre po principu, da vzamejo neko daljšo pravljico in jo skrčijo na recimo 20 % vsebine, pri čemer je redukcija izredno slabo izbrana). Odslej imejte ozaveščeno zlato pravilo: Na pošti se ne kupuje mladinske literature.

(b)   Tako imenovane personalizirane slikanice (a la Mali junaki). Gre namreč za popolnoma obrtniške izdelke absolutno brez vrednosti, ki jih »pišejo in rišejo« razni pisci pri koritu. Gre za vnaprej naročene zgodbe brez umetniških ambicij, ki jih dodatno ubije sam pristop personalizacije in res nekakovostno in generično slikovno gradivo. Poleg tega so izredno drage. Močno priporočam, da denar raje investirate v dejansko kakovostne zadeve, ne pa vsebine, ki so, če se malo ukvarjamo z njimi, pravzaprav marketinška shema, kako dobiti denar od staršev, ki se jim ne ljubi poglobiti v širšo produkcijo.

 

Ko smo dali to na stran, velja izpostaviti en nasvet: mnoge mladinske knjige in slikanice se dobi rabljene v bukvarnah, kjer so cene zelo nizke, tako da lahko kakšne kakovostne starejše stvari dobite tam. Prav tako velja pogledati na Digitalno knjižnico Slovenije, kjer so digitalizirali že nekaj najkvalitetnejših starih slovenskih slikanic.

 

Ker pa »stare zadeve« niso tema, ki vam jo želim predstaviti, pač pa sodobna, aktualna produkcija, se zapodimo v to. Izpostavim naj, da imajo tudi v tujini super nagrade in sisteme za kategoriziranje mladinske književnosti, jaz se pač namenoma osredotočam na slovenski tržni prostor, morda kdaj spišem še za tujega, če se bo pokazal interes (napišite spodaj). Lahko pa tudi sami raziščete razne nagrade: Newbery Medal, Hans Christian Andersen Award, Horn Book Award, Coretta Scott King Award (ta je za afroameriške avtorje), Hugo Awards, Children's Choice Awards itd.

 

Torej.

 

Najprej naj predstavim osnovno kategorizacijo »bralcev« v prvih razvojnih obdobjih. Najbolj groba razdelitev so seveda »samostojni« in »nesamostojni bralci«. Nesamostojni bralci so večinoma do tretjega leta, kasneje pa so samostojni. To seveda ne pomeni, da starši ne smete brati pravljice s sedemletnim otrokom, pač pa pomeni, da je načeloma otrok takrat že dovolj psihosomatsko razvit, da zmore brati sam.

 

Bolj kompleksna razdelitev pa je na razvojne oziroma starostne faze. O razvojnih ne bom, saj je o tem dosti napisanega v raznih monografijah in je zanimivo predvsem za raziskovalce. Po letih pa gre nekako takole:

(a)   Najnižja stopnja so knjige, ki so primerne za starost do treh let

(b)   Druga najnižja stopnja, ki občasno še vedno pade v fazo »nesamostojnih bralcev«, pa so od treh do šest let.

(c)   Tretja stopanja so knjige za prvo triado OŠ.

(d)   Četrta drugo triado OŠ.

(e)   Peta tretjo triado OŠ.

(f)    Šesta skupina knjig pa je primerna za srednješolce, ki se, zlasti mlajši, še vedno kvalificirajo za mladinske bralce. Dijaki na gimnazijah so hitro prisiljeni v branje literature za odrasle, dijaki na strokovnih in poklicnih šolah pa še nekaj časa berejo mladinsko leposlovje (v šoli, seveda).

 

V Sloveniji vsako leto izide t. i. Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga pripravi Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju z različnimi institucijami in fakultetami. V osnovi je v strokovnem odboru kakih 15 ljudi, potem pa še dodatnih 5 za naknadne strokovne preglede. Ne gre torej za nek naključen zbir, ki ga sestavijo mamice in uporabniki forumov, pač pa ljudje, ki se vsaj približno celo življenje ukvarjajo z mladinsko književnostjo in bibliotekarstvom, veliko jih ima seveda tudi lastne otroke. Zbornik stane 30 € in se ga lahko kupi, če kontaktirate MKL. Če vam je 30 € veliko, si ga izposodite v knjižnici ali z enoletnim zamikom na internetu.

 

Seznam knjig, ki prejme plaketo zlata hruška, je načeloma precej širok in zadnja leta tudi nediskriminatoren. Tudi če otroka vzgajate v kakšni specifični veroizpovedi ali družbeni situaciji, boste našli kaj kvalitetnega.

 

Letno v Sloveniji izide približno 800 kosov mladinske književnosti, pri čemer so odšteti učbeniki, delovni zvezki, razne stvari mladoletnih avtorjev, ki jih včasih izdajajo šole itd. Teh 800 naslovov je razporejenih med izvirne zadeve, prevode in ponatise starih knjig. Največ jih izide, seveda, pri Mladinski knjigi, ne izostaja založba Miš, vse ostale pa so konkretno zadaj.

Najrelevantnejše nagrade za slovensko mladinsko književnost:

    Priznanje ZLATA HRUŠKA, ki je pavšalno rečeno priznanje knjižničarjev. Ponavadi podelijo štiri nagrade – najboljša izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga, najboljša mladinska prevedena, najboljša izvirna slovenska poučna knjiga, in najboljša izvirna prevedena poučna knjiga.

    Nagrada VEČERNICA, ki jo podeljuje časopis Večer s svojo strokovno komisijo. Ponavadi zmaga ena knjiga.

    Nagrada KRISTINE BRENKOVE za izvirno slovensko slikanico, ki jo podeljuje zbornica založnikov pri GZS.

    Nagrada DESETNICA, ki jo podeljuje Društvo slovenski pisateljev za najboljšo slovensko otroško ali mladinsko literarno delo v prozi ali poeziji.

    Nagrada MODRA PTICA, ki jo podeljuje Mladinska knjiga in sicer na način, da se razpiše natečaj za najboljši še neizdan roman, ki ga kasneje izdajo. Je tudi cenovno najvišja nagrada v slovenskem prostoru, saj mislim, da zmagovalec dobi krepko več kot 10.000 € (ni relevantno za našo temo, navajam kot zanimivost).

 

Kako torej iskati knjige? Vsako leto preglejte zmagovalce zgornjih tekmovanj, pri čemer velja posebej pregledati širši izbor za ZLATO HRUŠKO, v katerega pride približno osemdeset knjig (tudi prevodi in ponatisi). Prav tako si vsako leto v knjižnici preglejte in skenirajte zanimive strani Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig, saj je v njem ponavadi okoli 800 krajših predstavitev knjig, prav tako pa so označene ključne besede, kvaliteta v eni besedi (npr. ODLIČNO) in bralna stopnja, ki bi jo naj mladi bralec dosegal. Prilagam izsek iz priročnika za 2015, da si lažje predstavljate.

 

Kot rečeno, zbornik po preteklem letu MKL zastonj naloži na svoj ISSUU profil (/knjiznicaljubljana), imam pa prejšnje zbornike tudi v .pdf-ju, če se spodaj izrazi želja, lahko naredim en »hiter očetovski paket zbornikov«. Gre za konkretne, več kot 200 strani dolge bukve, ki vsebujejo tudi nekaj člankov o mladinski književnosti sami po sebi, napisanih zelo poljudno in tako primernih za vse starše.

 

Kakorkoli, to je bila kratka predstavitev. Če bo še kakšno vprašanje, mi ga prosim napišite. Namenoma nisem pisal specifičnih naslovov, ki jih priporočam (to lahko kdaj drugič), pač pa bolj konceptualno, kje dobre knjige iskati in dobiti. Prijetno ukvarjanje z mladinsko književnostjo želim vsem Jocker-forumašem-fotrom (in tudi ostalim, ki jih zanima mladinska književnost). Če ima kdo še kakršnokoli vprašanje, prosim vprašajte. Vse skupaj je, kakor vidite, res hiter in bežen pregled tematike (iskreno mi je že ta vzel nekaj časa, tako da se res nisem mogel še bolj poglabljat .

zlatahruska.jpg

  • Račka +1 5
  • Na jagodo +1 1
Povezava do prispevka
  • 2 tedna kasneje...
viAgra reče pred 2 urama:

Spoštovani fotri... fotr bom... spet... v tretje.

Kakšne so kej izkušnje z tremi otroškimi sedeži v karavanih...  

Trije loceni sedezi zadaj so tvoj prijatelj. Jaz imam dva otroska sedeza in velikega karavana. Babice ne moremo s sabo vzet na izlet. Pa je ziher ozja kot otroski sedez :D

 

Pomojem bos moral menjati za enoprostorca.

Povezava do prispevka

Mene drugače zanima, kam so nas starši trpali. Mi smo štirje skupaj s prtljago se furali gor pa dol po Evropi v Yugotu, še prej pa oni trije s Fičotom v Umag skosss

 

Danes folk dobi prvega otroka in postane nervozen, ker nima 4x4 jeepa s prostorom za 8 ljudi, ko pelje otroka 1 kilometer proč na obisk k babici :D 

uredilo bitje ĆAMIR
Povezava do prispevka

Se strinjam s Ćamirom, da je res bilo tako, da so s pejeki, fičoti ipd. cele družine potovale na morje. Danes ne, da si tega prostorsko ne moremo predstavljati, ampak si sploh ne moremo predstavljati, da bi šel na morje brez klime. Takrat so potovanja na morje trajala po 8 ur v bližnje kraje (z mojega konca), Split ali bognedaj Dubrovnik je bil celodnevni podvig ali več. Vmes si včasih še moral dotočiti vodo v hladilnik, ker se je avto pregreval in si videl na poti kup avtov stati ob cesti. Je pa res, da so nekoč froci bili v naročju starejše osebe ali pa sedeli na njihovih kolenih (nekoliko večji). Danes je to s stališča varnosti, morale in zakonodaje nepredstavljivo.

Povezava do prispevka
ĆAMIR reče Pravkar:

Saj. Me zanima, kolikokrat sem bil v smrtni nevarnosti s potezo "5 ur vožnje do Umaga v materinem naročju" :D 

So ble take kolone fičkov, pejekov, jugecov... da smo se vozili s tako hitrostjo, da bi verjetno peš, al pa ajde vsaj s kolesom, lahko polek pariral :D Pa ni blo nobenih ABS ipd... pa vseeno ne poznam nobenega, ki bi umrl.

Povezava do prispevka
ĆAMIR reče pred 16 minutami:

Mene drugače zanima, kam so nas starši trpali. Mi smo štirje skupaj s prtljago se furali gor pa dol po Evropi v Yugotu, še prej pa oni trije s Fičotom v Umag skosss

 

Danes folk dobi prvega otroka in postane nervozen, ker nima 4x4 jeepa s prostorom za 8 ljudi, ko pelje otroka 1 kilometer proč na obisk k babici :D 

Preprosto: vcasih ni bilo varnostnih sedezev, ki zavzamejo ful prostora.

Povezava do prispevka

pri nas tud zaenkrat ni prostora za tri ogromne sedeze, ampak mamo sreco, da je najstarejsa ze blizu 150cm visine in smo njenega skenslali. Sedi zadaj na sredini med dvema prestoloma in med dolgimi voznjami pridno skrbi za najmlajso, hvala bogu.

uredilo bitje Zamorc
Povezava do prispevka
viAgra reče pred 20 urami:

Spoštovani fotri... fotr bom... spet... v tretje.

Kakšne so kej izkušnje z tremi otroškimi sedeži v karavanih...  

 

v večino ne bojo šli 3je notri, sploh če noben ni jahač. ponavad je problem ker so stranice preveč nagnjene. potrjujem pa da grejo 3je otroški sedeži v C4 (grand) picasso, VW Touran in S-Max. Torej išči avtomobile ki imajo zadi ločene sedeže. Te družinski avti so dost uporabni če vas je 5, ker imaš ponavadi še 2 sedeža za rezervo v prtljažniku. 

  • Račka +1 1
  • Nekul -1 1
Povezava do prispevka

Zdravo fotri, tole je long shot ampak.. Pred nekje letom in pol se je na starem mn3njalu oglasil oče otroka s posebnimi potrebami. Ker smo se ravno v tistem času matrali po UKC z lastno situacijo nisem bil dovolj priseben da bi stopil v kontakt.

Hvaležen bi bil če se morda kdo spomni uporabnika oz se javi sam če sodeluje v debatah. 

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...