Strah pred uspehom

[Marvak]

Ravno začel zavestno razmišljati o svojem problemu, tako da nimam nobenega linka ta prilepit, ampak zagotovo obstaja dobra zmanstvena razlaga problema in to tudi iščem. V glavnem, za začetek lahko samo svoja občutja zapišem.

 

Dolgo časa imam že mentaliteto da recimo "zanalašč" zgubim tedensko tekmo nogometa, z mentaliteto da dobro da v čem zgubim, naj bo to nogomet, pa mi bo v ostalem potem šlo bolje. Sam ziher to ni pravilno, če ne bi imel nekih težav, bi pač pocufal deloven teden, zmagal fuzbal, bil zvezda tekme, šel spat, rinse and repeat. Sam pravim, tega se že dolgo zavedam da zanalašč zgubim, kaomda življenje gor in dol, da treba zgubljat..

 

Predvsem sem pa danes na delu opazil, k se šef name pizdil da me pohval potem čez 10 minut pa prec neko bedarijo naredim. Pa vem da vbistvu podzavestno zanalašč nardim napako, spet mišljenje, bolš tko da neko malo napako naredim, kot pa da vse teče kot mora in sem pač vedno boljši, bolj sucessful.

 

Alpa isto z živim še z 3imi ljudmi, danes sem prej končal kot z delom tko da bom šel v trgovino pa jim dobro kosilo skuhal, sam spet, predno sem o tem razmišljal, mel mentaliteto, ne da se mi ne da, alpa ne bi znal, ampak da rajše ne uspem in se izognem slavi in pohvali, češ kaj pa pol jutri?!

 

Zemo zemljac svetsko si to uradil, jaz pa tam sedim v discomfortu, dont love me to much

6. avgust 2020 uredilo bitje Marvak

[Marvak]

Navedek

If you try something and fail, you go back to what you knew. You may not be happy about it, but you go back to your comfort zone.

If you try something and succeed, you head into uncharted territory. Things are different. Things change.

 

It often prompts questions about whether you can live up to people's new expectations of you or if you even want to have to do that.

 

Evo par stavkov iz tretja linka na googlu ki govori ravno o tem

[Marvak]

Po drugi strani pa verjamem da je življenje premica in valovanje nad in pod premico, življenska filozofija mi je da probam minimalizirat ups and dowsne, s tem da probam vzdržat zmeren naklon navzgor

 

Vbistvu vprašanje ki ga imam ali več uspeha preprosto dvigne naklon premici, ali več uspeha pomeni tudi večjo variabilnost in s tem tudi globje padce?

[╭∩╮ lynx]

Ne razumem od kje tak pesimizem, kaj te je tako razočaralo v življenju? Znano je, da se ljudje raje izogibamo potencialni škodi kot imeti šanso nekaj dobiti (slabo razlagam risk aversion), a  tvoj opis je čez vse meje.

 

Občutek imam, da ne znaš sprejeti pohvale in je to nekako enkrat ratalo že malo patološko. In da vse vrste uspehov mečeš v isti koš (kot da je pri vseh ista in visoka verjetnost regresije) pa da je okolici zelo mar. Rekel bi, da se ne sekirat preveč, ker ljudje imamo selektivni spomin, kjer prevladujejo pozitivni spomini in je težje resno razočarat ali pa se zamerit, kot se morda zdi. Mogoče bi koristilo pisanje dnevnika, popis teh dogodkov, občasna retrospektiva o posledicah, kake vaje za samoafirmacijo ... a ne mene poslušat, ker sem samo en nekvalificiran gozdar z interneta.

[Heidi]

Kot nekdo, ki je raje živel v failu kot samo pomislil na možnost, da bi poskusil in failal, ti lahko samo rečem, da od tega nimaš nobene koristi. Ti že živiš najslabši rezultat, karkoli drugega je boljše.  

[Marvak]

lynx reče pred 18 minutami:

ratalo že malo patološko.

 

Mja sej se že dolgo odpravljam na psihoterapijo

 

Sam k sem tok navajen da lahko vse izvem na internetu. 

 

Amygdala v pizdo strah pa take fore

[Vse_je_najslabse]

Problem je da če nekaj kvalitetni opraviš vzpostaviš nov nivo, iz katerega pa lahko padeš. Nasprotno če si skoz na tleh si varen pred padcem. 

 

 

Lah je to lah pa ni, lah je to pa še kej drugega zraven, ampak zgolj ugotovit kaj tiči za tem ti ne bo pomagalo, ta gola informacija je lahko zanimivost, namig v katero smer rabiš gledat. Za še "ozdravit" se tega pa je potrebno trdo delo predvsem je emocionalno naporno. 

6. avgust 2020 uredilo bitje Heretik

[╭∩╮ Jožef]

Marvak reče pred 9 urami:

Ravno začel zavestno razmišljati o svojem problemu, tako da nimam nobenega linka ta prilepit, ampak zagotovo obstaja dobra zmanstvena razlaga problema in to tudi iščem. V glavnem, za začetek lahko samo svoja občutja zapišem.

 

Dolgo časa imam že mentaliteto da recimo "zanalašč" zgubim tedensko tekmo nogometa, z mentaliteto da dobro da v čem zgubim, naj bo to nogomet, pa mi bo v ostalem potem šlo bolje. Sam ziher to ni pravilno, če ne bi imel nekih težav, bi pač pocufal deloven teden, zmagal fuzbal, bil zvezda tekme, šel spat, rinse and repeat. Sam pravim, tega se že dolgo zavedam da zanalašč zgubim, kaomda življenje gor in dol, da treba zgubljat..

 

Predvsem sem pa danes na delu opazil, k se šef name pizdil da me pohval potem čez 10 minut pa prec neko bedarijo naredim. Pa vem da vbistvu podzavestno zanalašč nardim napako, spet mišljenje, bolš tko da neko malo napako naredim, kot pa da vse teče kot mora in sem pač vedno boljši, bolj sucessful.

 

Alpa isto z živim še z 3imi ljudmi, danes sem prej končal kot z delom tko da bom šel v trgovino pa jim dobro kosilo skuhal, sam spet, predno sem o tem razmišljal, mel mentaliteto, ne da se mi ne da, alpa ne bi znal, ampak da rajše ne uspem in se izognem slavi in pohvali, češ kaj pa pol jutri?!

 

Zemo zemljac svetsko si to uradil, jaz pa tam sedim v discomfortu, dont love me to much

Kako veš da ni to neko podzavestno opravičevanje neuspehov v smislu "itak je bilo nalašč, itak nisem želel uspeha"?

[╭∩╮ Jožef]

Kako veš da ni ta "strah pred neuspehom" ne kobrambni mehanizem,ki ti nekako krepi samozavest/samopodobo na način "če bi hotel,bi lahko bil boljši,dosegel več, v resnici sem boljši in lahko dosežemo več,samo nočem".

 

6. avgust 2020 uredilo bitje Alimpija_Mirić

[╭∩╮ Jožef]

Drugače malo off tema,pa vseeno povezana. Ljudje imamo ful enih takih obrambnih mehanizmov s katerimi nekako svoje slabosti ohranjamo in odpravljamo slabo vest na način dane rabimo česa spremenit.

Ravno danes sem mislil to temo odpreti,ker se praktično vsakodnevno srečujemo s tem pojavom.

Ljudje večinoma slabo čistijo zobe. Posledica je karies ali parodontoza. In potem še vedno kdo najde ki sprašuje kaj naj naredi. In mu razlozis, pa vidiš naslednjič danica ni spremenil,da recimo ni začel redno uporabljate nitke,kaj šele nehat kaditi... In nekako ti potem ljudje sami začnejo razlagat kako oni vredu čistijo,samo da imajo slabo sklenino, občutljive dlesni...

Pač vidiš da ne iščejo zares rešitve v tem kaj pri sebi spremenit, prej kako si nekako olajšati vest,da ne čutijo krivde/odgovornosti za škodo ki jo sami sebi povzročijo. Ker je to lažje, mentalni rezultat pa je podoben,nek občutek zadoščenja.

In nekak jih potem niti ne prepričujejo v nasprotno,ker dostikrat že samo ko jim razlozis kako priti do dobrega rezultata pri skrbi za zobe, ker bi jim rad pomagal, nekako jemljejo to za kritiko in odgovarjajo na nek samoobrambe način "saj

 jaz ful čistim,samo ....višja sila... je kriva za neuspeh.

 

Se pa sprašujem, katera vrsta ljudi je bolj srečna. Tisti ki nekako stvari opravičujejo in tako dosegajo notranji mir sami s sabo in svojo vestjo. Ali pa tisti ki premorejo več samo kritike in so bolj strogi do sebe,posledično dosegajo boljše uspehe,ampak imajo vedno občutek da bi lahko bili v resnici še bolj uspešni,pa se niso dovolj potrudili... 

 

Ker nakoncu pa je vprašanje ali res štejejo uspehi,ali notranji mir. Je uspeh res uspeh,če ne prinese notranjega miru?

 

 

[Marvak]

Iz kje patološko izvira se sedaj spomnim osnovne šole, bil kralj summer campa, kralj wintercampa, same petke, folku prišepetaval pravilne odgovore ker sem imel itak redovalnico preveč polno pluskov. Bil sem kralj counter strika, mel ekipo za cs_assault, šli v 5ystem v kolosej, en mel shoutgun, drug scouta jaz pa m4 pa smo dobesedno pawnal noobe. Potem sem v osmem razredu začel še dejtat eno bueaty peagant manekenko, z njo hodil na modne revije.

 

Potem pa kod bi mi telo hormonski 5y5tem govoril da overload, dobil en "grozen" ekcem, vnetje na čelu, se spomnim da mel kot otrok napolno travme. Sedel z mudelko na busu pa razmišljal o fak o fak ker flak mam na čelu. Kot bo takrat začel verjet da me nek sistem dol potegne kot un tič ki preblizu sonca letal pa so se mu krila stopila.

 

@kapslok ja to verjamem da imam narobe mišljenje, gledam sosedo z multiplo sklerozo al kaj bolezen, na aparatu za dihanje pa invalidskem vozičku, pač definitvno ni nič kot otrok preveč nad premico zlezla da so ji bile deljene takšne karte...

 

Sam ja kot da bi verjel da res sestavljeno iz plusov in minusov, češ da bolje da ne rinem preveč visoko ker potem ziher sledi globji padec, kot da skoz nekje v povprečju čepim.

 

Sej posvoje res, nek klošar ki ni đanki, pač živi iz dneva v dan, ve kaj rabi da pride skozi dan, par sendvičev pa vodo, ziher iz dneva v dan ne občuti nekih ekstremov, ok pada kdaj napolno dež, sam to se že nauči kaj v takem primeru naredit.

 

@TurboMan nisem golman, ampak se znam 5v5 tako efektivno skrit pred žogo, oziroma energijo spustit da se da saboritat vse skupi. Sej to sem včeraj razmišljal še kar v slovenski zavesti, ko kot ponavadi vodimo tekmo, nimamo tiste ameriške memtalitete, pa kaj nas bolijo kurci kok smo vspredi dejmo dobesedno do zadnje sekunde posilit naspotnika. Ampak sred tekme kar nek začnemo sanjat, pol k zbluzimo do končnice, pa nas nasprotnik ujame, se pa itak skor nemogoče spet nazaj prebudit.

 

@Alimpija_Mirić ja to vbistvu ne vem, da nisem res samo bolj nesposoben kot mislim pa samemu sebi govorim da neki x faktor ki kriv za to...

Za zobe pa ja, me je zobar prepričal da med spanjem več kisline iz želodca do ust spustim, da to krivo da rabim tolkrat k njemu pridt. Men je bilo zadosti elaborate da verjamem da je temu tako

 

 

Kaj kot zase definiram uspeh pa ne vem. Definitivno mi ni želja recimo na hitro zaslužit, ampak rad pridno delam in gledam sadove svojega dela. Da nekaj dobro naredim mi definitvno prinese zadovoljstvo. Bi pa rad imel veliko več kot je nadstandardno v Sloveniji, ne vem če res rabim ampak recimo na levelu tega da bi se z helikopterjem peljal iz hiše v alpah na hišo na morju.. 

 

 

 

 

Drgač pa ja, mi pravijo da sem ziheraš. Sem do te stopnje razvil idejo o moderaciji, da mogoče ni najbolje za mojega sina, da imam jaz vse te stvari o katerih sanjam, ker bi potem ziher on bil zguba. Ne samo da na svoji premici gledam da ne zrastem previsoko, ampak premica med generacijskega DNKja, da moja rodbina počasi raste naprej in da jaz osebno ne naredim previsokega preskoka, zrihtam sinu super luksuzno življenje, ka bo pa on pol en patak v rupetini k ga očka z helikopeterjem v alpe pelje

 

Sam sej pravim ne vem kako gre to, mogoče sem pa res samo bolj elaborate sistem razvil da sem vbistvu just another average joe. 

7. avgust 2020 uredilo bitje Marvak

[Ejga]

Ja... zajebano je ne imeti sebe rad kljub zavedanju, da je oseba, ki jo vidiš v ogledalu, tvoja doživljenjska spremljevalka.

 

 

 

 

7. avgust 2020 uredilo bitje Ejga

[╭∩╮ Jožef]

zanimiva razmišljanja ja

nimam kaj dositi za dodat, v nekaterih pogledih sva si kr podobna

[maksi]

mogoče se bojiš, da bodo imeli ostali višja pričakovanja, ko boš bolj uspešen, pa se raje sabotiraš 

[ngebe]

zlo verjetno ti je taka situacija cona komforta in jo posledično s samosabotažo tudi vzdržuješ in se z neuspehom hraniš. pejt na psihoterapijo pa predelej zadeve.

[MaDrung]

Dvomim, da je to kar pravi normalno.

Zanalašč izgubi pri nogometu? xD Dej fak no.

[Marvak]

Zanalašč, ni to zdej da sem golman pa zadnje tri žoge zanalašč mimo leve noge spustim, potem se pa delam da me v kolku zagrablo.. Bolj v smislu da pač ne igram na polno in na nož kot ostali

 

Sej ne vem v smislu kot @kapslok rekla, niti ne toliko da strah, ampak bolj pač da ti všeč kot je, z malo rezerve. Sej dejansko poznam dosti ljudi, naprimer foter, ki se zavestno odpovedal določenim stvarem, da pač prišel iz službe ob 3h in mirna bosna. Oziroma se ljudje odpovejo službi v tujini, višjemu položaju, karkoli že, da imajo več prostega časa/manj odgovornosti.

To res ni strah ampak zavestna odločitev.

 

Ampak pri meni kot je že nekdo omenil, mi ni všeč tako, nimam rad samega sebe, želim si več, tako da ne vem zakaj rečem pri nogomotu ko jih jebe ni vredno, oziroma v službi guznem do pasu v beton

 

Pa to se prov spomnim občutkov ker bilo prejšni teden, šlp vse vredu, delal kot treba, sam me bilo strah kaj bo, vem da se moram jezika naučit, da so mi so zdej mal čez prste gledal, potem pa človek pač naredi neko neumnost in se pol počuti da ni treba tako hitro napredovati. Pač tko sej kul sem bebček, valda ne bom vedel kaj treba naslednji teden naredit

 

Sam sej ne vem kot nekdo omenil da si ljudje niti ne zapomnijo negativnih stvari, ne vem zakaj pol za mojo psiho oziroma samopodobo pomembno da si ustvarjam to rezervo

9. avgust 2020 uredilo bitje Marvak

[Marvak]

To z fubalom bi lahko tud drugače interpretiral, da sem preprosto pička, si ne upam stopiti v spotlight ko je treba, sam potem me pa zanima kaj je tisto kar imajo nekateri da vedno iščejo žogo ko je tekma na kocki, oziroma kaj tisto kar žene nekatere naprej in naprej v uspeh, od porscha, ladje do helikopterja

9. avgust 2020 uredilo bitje Marvak

[╭∩╮ lynx]

Navedek

Sej dejansko poznam dosti ljudi, naprimer foter, ki se zavestno odpovedal določenim stvarem, da pač prišel iz službe ob 3h in mirna bosna. Oziroma se ljudje odpovejo službi v tujini, višjemu položaju, karkoli že, da imajo več prostega časa/manj odgovornosti.

To res ni strah ampak zavestna odločitev.

Samo to ni samosabotaža, poraz. To so vse primeri uspeha, pa če je odzadi družina, zdravje ali samo dušni mir — ni važno. Ne gledajo na uspeh enodimenzionalno, samo z vidika ekonomike.

[Marvak]

Sej to sem rekel, da to ni poraz ampak zavestna odločitev. Uspeh kot praviš.

 

Samo pravim da se mi zdi da pri meni ni tako, mogoče niti še nimam povsem izdelano kaj si pravzaprav želim, ampak da sem nazadovoljen s trenutnim stanjem in si želim več

[Marvak]

Mogoče še en zanimiv podatek za psihoanalizo, ko se napijem do konca in vse zavore popustijo

 

Se najraje slečem do nagega in tečem po ulici look at me

[Marvak]

 

Zanimiv, predlaga da vbistvu smisel da sebe zreduciras na nekega bebcka, ki ga nato lahko opazujes kako iz dneva v dan raste. Kot kaca ga gledas, bebcka, brez emocij

[MaDrung]

Marvak reče pred 1 uro:

Mogoče še en zanimiv podatek za psihoanalizo, ko se napijem do konca in vse zavore popustijo

 

Se najraje slečem do nagega in tečem po ulici look at me

 

Sabotaža sebe, ker ne zdržiš pritiskov mogoče?

 

Imaš občutek da ko padeš na poden, se vsaj sekirat ne boš več rabil, da lahko kaj izgubiš.

[Marvak]

Mah celotna tema je mal zgubila rdeco nit. 

 

Ne gre se tok o tem ali se jaz zmozen to ali ono, oziroma a lahko zmagam vsako tekmo

 

Bolj o tem kako lahko z vidika psiholoske priprave zmagam vec tekem

9. avgust 2020 uredilo bitje Marvak

[╭∩╮ lynx]

Kot si že ugotovil, samosabotaža in želja po več ne gresta skupaj. Očitno ta želja še ni dovolj močna in prevladajo drugi motivi. Tu se čisto strinjam s kapslok, da bolj čini na strah pred neuspehom. Mogoče najdeš boljša gradiva pod temi ključnimi besedami.

[Krinđa]

Marvak reče Dne, 7. 8. 2020 at 18:40:

Iz kje patološko izvira se sedaj spomnim osnovne šole, bil kralj summer campa, kralj wintercampa, same petke, folku prišepetaval pravilne odgovore ker sem imel itak redovalnico preveč polno pluskov. Bil sem kralj counter strika, mel ekipo za cs_assault, šli v 5ystem v kolosej, en mel shoutgun, drug scouta jaz pa m4 pa smo dobesedno pawnal noobe. Potem sem v osmem razredu začel še dejtat eno bueaty peagant manekenko, z njo hodil na modne revije.

 

...

 

Kaj kot zase definiram uspeh pa ne vem. Definitivno mi ni želja recimo na hitro zaslužit, ampak rad pridno delam in gledam sadove svojega dela. Da nekaj dobro naredim mi definitvno prinese zadovoljstvo. Bi pa rad imel veliko več kot je nadstandardno v Sloveniji, ne vem če res rabim ampak recimo na levelu tega da bi se z helikopterjem peljal iz hiše v alpah na hišo na morju.. 

 

Drgač pa ja, mi pravijo da sem ziheraš. Sem do te stopnje razvil idejo o moderaciji, da mogoče ni najbolje za mojega sina, da imam jaz vse te stvari o katerih sanjam, ker bi potem ziher on bil zguba. Ne samo da na svoji premici gledam da ne zrastem previsoko, ampak premica med generacijskega DNKja, da moja rodbina počasi raste naprej in da jaz osebno ne naredim previsokega preskoka, zrihtam sinu super luksuzno življenje, ka bo pa on pol en patak v rupetini k ga očka z helikopeterjem v alpe pelje

 

Sam sej pravim ne vem kako gre to, mogoče sem pa res samo bolj elaborate sistem razvil da sem vbistvu just another average joe. 

Mogoče si pa just another average Joe, kar je statistično gledano precej verjetno, pa si razvil fajn sistem kognitivne disonance. Zanimivo je, da se cel topik precej fokusiraš na svojo nadpovprečnost. Še enkrat ti copy pastam.

"... se sedaj spomnim osnovne šole, bil kralj summer campa, kralj wintercampa, same petke, folku prišepetaval pravilne odgovore ker sem imel itak redovalnico preveč polno pluskov. Bil sem kralj counter strika, mel ekipo za cs_assault, šli v 5ystem v kolosej, en mel shoutgun, drug scouta jaz pa m4 pa smo dobesedno pawnal noobe. Potem sem v osmem razredu začel še dejtat eno bueaty peagant manekenko, z njo hodil na modne revije."

Ajde recimo, da si bil totalen early bloomer in car osnovne šole. Čisto možno je, da si zdaj povprečen fuzbaler, ki občasno kaj zaserje na šihtu, in da se malo preveč fokusiraš na materialne dobrine. Ogromno aksioznosti izvira iz lastne percepcije večvrednosti. So precej dobre šanse, da ne boš nikoli imel "porscha, ladje in helikopterja". Kako folku res rata? Tako, da se na polno vržejo v nekaj kar jih veseli. In potem nima veze, če ima to kake materialne posledice. Itak greš tudi nagrajndat za avto in jahto, samo so šanse, da boš potem že čekiral nekaj tretjega.

Predlagam, da razmisliš, če ti je res do fuzbala in šihta, ki ga opravljaš in kaj bi v resnici rad. Čisto legit je delat nekje samo zarad eksistence. Samo potem ne pričakovat neke blazne izpolnitve znotraj kariere. Čisto legit je tudi igrat fuzbal samo za rekreacijo. Samo potem se ne preveč sekirat, če izgubiš.

Na zahodu živimo rutinizirano življenje, kjer stalno plezaš po lestvici in dobivaš neke mini nagradice. Od razredov in ocen v šoli, do plačnih razredov in nazivov v službi. Enim tak sistem in rutina pašeta, drugim pač ne. Eni bi grajndali do penzije, ko bodo imeli denar za uživat, drugi bi z manj uživali že danes. Hkrati smo kot generacija vzgojeni v same nadpovprečneže, ki jim je treba stalno futrat ego in šopat dopamine z novimi in novimi floskulami o veličini vsakega posameznika. Kar naenkrat so se pojavili poklici raznih life-trenerjev in motivacijskih govorcev. Glede na povprečje bo moralo bit na generacijo nekaj carjev, nekaj klošarjev, večina bo pa nekje vmes. Sreča je pa itak samo koeficient med pričakovanji in realnostjo.

[Samodejno]

Tele moške nesreče direktno plačujejo ženščam. Eden (na sred videa) se je obvezal, da bo kar tako plačeval 325 us dolarjev 4 leta neki blond lutki s fejkapom  Upam, da tale trend nikoli ne pride v Slo.

 

[bainit]

a prek patreona/ onlyfans?

uni inji zalti al kaj je že so eni kar hotli plačat karto iz njujorka takrat k je fehtala za kavo

tko da you're a bit late for that

[Samodejno]

Prek Onlyfans se najdejo simps za take queens

 

Točno naša intja zalta je prva začela, pa so ji simpi hotl karto plačat

 

[Zamorc]

Shit, free moneys za zale punce brez nacel.