Skoči na vsebino

Hribi


Flaming_C

Priporočeni prispevki

MihaKihot reče pred 8 urami:

tnx za predloge

 

krnsko jezero je že v planu za 1 dan, treba pa je še kaj zafilat :D; kot kaže pa bo vreme čist driskasto :(

Aja, v tem primeru bi jz izpeljal drugačen plan: tako da greš od tam naprej. Raje kot dve kratki turi, kjer se vsakič vračaš nazaj v dolino. Prespiš v koči in povežeš, recimo Krn, Batognica in vrh nad Peski in tam po drugi strani dol. Nevem zdej na pamet, ma groba ocena iz spomina bi bla, da če spiš v gomiščkovem zavetišču pod krnom mas cca 5 ur do tam, in 5 ur za naslednji dan. 

uredilo bitje young
Povezava do prispevka
young reče pred 10 urami:

Verjetno sta mislila Grintovec in oba falila :D

Grintavec je Bavški

 

no ja, tudi glede grinte imaš obe verziji imena, grintOvec in grintAvec. še na samem vrhu oz. markacijah pod njim se mi zdi, da je pisalo grintAvec na skali. sicer pa ja, nima veze. važno da se zastopimo :D

Povezava do prispevka

Ta teden sem šel na Kokrško Kočno, od Suhadolnika (cesta do Suhadolnika je u nulo uštimana na novo) proti Kokrškemu sedlu (una strma pot z lojtro je zaprta, povsod so table), potem pa levo na unem travnatem odcepu skozi Grdi graben (ki res ni nič grd). Men se je zdela ful lepa pot, od odcepa naprej je travnata, samo precej dobro vidna in tud markacij je veliko. Na poti sem spraševal ljudi, če slučajno vedo, če je še kaj snega, pa ni noben vedel, je pa en odsvetoval it v supergah ("ker je bolj lovska pot"). 

 

Od Dolcev (prvič vidu svizca IRL) naprej je najbolj zoprn del poti, ene 200m višincev melišča, kjer se je zdelo, da gre 2 koraka gor, 1 korak drsenja dol. Mislim, da sem potreboval 1 uro, da sem prišel čez. Dol je blo pa totalno hudo, kot da bi smučal. Po melišču se povzpneš malo na ovinek proti levi in prečiš eno grapo, kjer je še bila zaplata snega. Se je dal obit, dol grede sem šel pol vseeno kar po snegu, ker se mi je zdelo lažje. Kar se tiče superg sta bla ta dva dela najbolj kočljiva, sam tudi pri spustu je šlo čist lepo po melišču. Edin treba je blo strest vn kamne na konc. Niti mi ni zjebal nič čevljev. Svetujem čelado po meliščih pa med plezanjem, sam do Dolcev pa ni glih neki ful nujna. 

 

Pol je pa res carski plezalni del brez kakršnih koli varoval, samo so same fine skale (nič ni zlizano) in je vse skupaj super zabavno. V enem kaminu (ni res ravno kamin, malo bolj široko) je še bil sneg, samo si lahko brez problema obplezal po desni. Pasa ne rabte, ker se ni kje za pripet. 

 

Z vrha je res lep razgled na Skuto in Grintovec, Julijci so pa še tok daleč, da so bli že mal slabo vidni.

 

Sem bil pa gor grede čist sfukan, pomoje me je vročina dajala, ker je bil prvi tak bolj vroč vzpon letos. Pa štart je bil ob ene enajstih iz Suhadolnika, ker ni šlo prej. Pral me je čist pa povprečni pulz sm mel 155 devet ur pa pol. Sem počival velik in sem gor rabu 6+ ur.  Zvečer se je pa že malo ohladilo in je bil spust v senci. Tko, da je blo dol tri ure, res brzinsko. Moving time sicer piše na Stravi 3.5h gor pa 2h dol. Višincev je blo pa 1700m.  Se prav pod 300 višincev na uro, kar se mi je zdel dost porazno. Sam je pa res, da je uno melišče totalno zjebal situacijo. 

 

Če bi vedel, da se da prit z Jezerske Kočne nazaj na Dolce, bi pomoje šou še do tja, sam nisem pogledal doma in sem se vračal po isti poti. Sicer sem bil že na Jezerski, tko da mi ni blo tok važno. 

 

@smarnca men so višinci edina res potrebna informacija. ne hodijo vsi z enako hitrostjo, oznake na tablah so (se mi zdi) narejene približno na 300 višincev na uro. višinci na uro so mi eden izmed boljših pokazateljev fizične pripravljenosti (sploh, ko grem s kom, ki ga ne poznam). pri nas so pač vse gore več ali manj vertikalne in ne pokrivaš nekih blaznih razdalj pri teh enodnevnih izletih, tko da so višinci res vse kar rabiš vedet. Plus ful je natančno, če veš, da je nek odcep na X višincev, je to zlo enostavno za pogledat. Pa lažje je spremljat kok še maš do vrha nečesa. Dost bolj uporabna informacija je sem na 2300m, vrh je 2500m, ok še 200m, kar je manj kot ena ura. 

Povezava do prispevka
Lunco reče pred 5 urami:

Sem bil pa gor grede čist sfukan, pomoje me je vročina dajala, ker je bil prvi tak bolj vroč vzpon letos. Pa štart je bil ob ene enajstih iz Suhadolnika, ker ni šlo prej. Pral me je čist pa povprečni pulz sm mel 155 devet ur pa pol. Sem počival velik in sem gor rabu 6+ ur.  Zvečer se je pa že malo ohladilo in je bil spust v senci. Tko, da je blo dol tri ure, res brzinsko. Moving time sicer piše na Stravi 3.5h gor pa 2h dol. Višincev je blo pa 1700m.  Se prav pod 300 višincev na uro, kar se mi je zdel dost porazno. Sam je pa res, da je uno melišče totalno zjebal situacijo.

 

to sem se jest v torek zajebal, sem šu po šihtu na hit za kondicijo na stol, vzel samo 1,5 litra vode (ubistvu sem hotu najprej vzet samo liter), kao itak bom hit gor pa dol. vode mi je zmanjkalo tko 400m pred vrhom lol.

 

učer, ko sem šel na veliko babo ob normalni uri, sem vzel pa 2,5 litra in valda spil samo 1 liter.

Povezava do prispevka

se strinjam glede orientacije po višincih (kolk maš še do vrha ipd), edino zavedati se je potrebno, da je pridobivanje višine ful odvisno od tega, kako strma je pot (vem ja, no shit sherlock). ni vse v kondiciji, če greš nekje praktično naravnost navzgor, drugje pa natepavaš serpentine levo - desno oz. greš ful prečno na teren.

 

ko malo poračunaš vidiš, da so časi na tablah dejansko napisani za nekje 300 višincev na uro. kar je zame sicer dost prepočasi, ampak očitno je povprečen hribovec tam nekje.

 

pijače jemljem večinoma 3 litre (zase in ženo) - 2 x 1,5 litrski nalgenki, zakon zadeva. se ne sekiram, če mi ostane, gledam na dodatno težo kot na trening :D. če bi imel v planu kaj res dolgega, bi vzel še kakšen liter več.

 

 

 

 

Povezava do prispevka

Meni se zdijo res nesmiselne flaše za večkratno uporabo, ker vse preveč tehtajo. Ena 1.5l nalgenka ma 150g, zakaj bi nosu 300g, če ni treba. Isto mehi. Jst mam 1.5l plastenke od random vod, vmes jih splahnem, posušim in hranim v temi. Pol vsake tolko zamenjam kakšno, ko jo preveč zjebem/usvinjam. Če grem na res dolgo turo brez vodnih virov, vzamem še eno 2l platypus vrečko (napolnim odvisno od dolžine). Če boste sli kej na Hrvasko, si kupte smart water flaše, k so rec nice oblike. Tko bolj ozke pa visoke. 

 

V eno dam 1.5l izostarja grenivka (najboljsi okus, ne pusti pookusa, pomaranča mi je ogabna pa še ful se mi riga po njej) pa včasih še bcaaje pa maltodekstrin za res dolge ture. v drugo pa vodo. Zala mi je tud všeč flaša k ma črtice in lahko doziraš vodo res lepo. 

 

pa spit pol litra vsaj predno greš pa pol še pustiš v avto, da se napiješ k prideš dol. 

 

jst jemljem kot osebni poraz, če morm it na poti lulat :D

 

zorz: pac ni glih res, fizika je fizika. delo je pac delo, razdalja je pa v večini slovenskih tur zanemarljiva. 

Povezava do prispevka
Lunco reče pred 11 urami:

pac ni glih res, fizika je fizika. delo je pac delo, razdalja je pa v večini slovenskih tur zanemarljiva. 

to zato ker ignoriras vec stvari.

- hribolazenje ni nujno samo vzpon in spust na in z izbranega hriba (precenja, krozni povratki, vezne poti)
- tehnicno zahtevnost (urejene/pozajlane/nemarkirane poti/brezpotja/ferate)

 

 

 

 

 

uredilo bitje chinasky
Povezava do prispevka

BCAAjke so metanje denarja stran, plus usmradi oz. pokvari se ti vse skupaj v poletni vročini. vsaj taka je bila moja izkušnja leta nazaj, ko sem še padal na fitnes marketing okoli dodatkov. zdaj dajem zgolj elektrolitske tablete ali pa cedevito (žena preferira). razmišljam pa tudi sam o maltodekstrinu, ampak to bolj za na kolo, ki je ponavadi dosti intenzivnejša aktivnost od hribolazenja in požgeš več cukra.

 

@Lunco s čim točno se ne strinjaš, ne razumem? da je pridobivanje višine odvisno od terena oz. tega, kako je trasa speljana? pa že na svojem primeru melišča vidiš, da je temu tako. lahko pa greš v planico, pa jo prvič ureži naravnost navzgor po hrbtišču velikanke, drugič delaj pa serpentine levo - desno, pa mi povej, če bo enako (tvoja zadihanost oz. pulz), ker delo je pač delo. pozabljaš na veličino, ki se ji reče moč. da ne omenjam, da na kaki zahtevni ferati tudi ni šans, da boš delal 500m/h, ker ja spet teren oz. zahtevnost napredovanja popolnoma drugačna, kot na strehi grintovca recimo. potem imaš včasih poti tudi spust za par 100 višincev ipd ipd. kar želim povedati je, da ne moreš avtomatsko pričakovati enake hitrosti napredovanja na časovno enoto vedno in povsod. drugače nebi obstajali vertical kilometer teki.

kaj točno misliš s tem, da je razdalja zanemarljiva, pa tudi ne razumem ravno. kaj je zate nezanemarljiva razdalja?

uredilo bitje Zorz
Povezava do prispevka

@Zorz ne strinjam se, da strmost poti vpliva na pridobivanje višincev, ker v veliki večini pomeni, da je pot krajša. Pri ovinkasti poti pa podaljšamo pot, vendar zaradi nižjega naklona, povečamo hitrost in ohranjamo enak nivo porabe energije. Na koncu pa vseeno opravimo podobno količino dela, ker je enačba premagovanje sile x pot, tle je pa pač navečja komponenta vseen premagovanje višincev, ne kilometrov po tleh. Drugače pa tud iz osebnih izkušenj opažam, da mam zlo konsistentne višince na uro, predvsem odvisno od moje telesne pripravljenosti in manj od terena.

 

Tehnična zahtevnost poti pa vpliva manj na hitrost sorazmerno z izkušnjami; do praktično nič. Recimo Slovenska pa Italijanska pot na Mangart, ki imata isto višincev, Italijanska večjo zahtevnost, časovnica je ista. Pol mamo vse poti iz Vrat na Triglav, ki so praktično enako trajajoče, kljub različnim tehničnim zahtevnostim. Enako, če primerjamo pot iz Kota in iz Vrat, približno enako višincev, zahtevnost iz Kota je ful manjša, hitrost na tablah enaka. Pa tle je tehnično znanje upoštevano na tablah kot minimalno. Pri feratah v Dolomitih so bli največje prepreke itak drugi planinci, ne tehnična zahtevnost terena. 

 

Edin pač melišča resnično podaljšajo časovnico, ker dobesedno drsiš v dolino, ko hodiš. Pa seveda vremenski vplivi. 

 

Glede BCAAjev pa je za moje pojme zadost študij, ki kažejo pozitivne učinke za efekte za katere mi je mar v hribih (zmanjšanje bolečin v mišicah pa utrujenosti). Plus v hribih ponavadi ne jem mesa in ostalih izdelkov, ki jih vsebujejo, tako da ni bad. Jih sicer ne bi več namenoma kupu, sam mi je pač ostal. Nimam nobenih slabih izkušenj z njimi, da bi se mi kaj pokvarilo, pa sem jih cel mesec mešal v isostar na SPPju (največji problem je bil, da so slabo topni, sam po kakšni uri hoje so se vedno dobro vmešali). 

Povezava do prispevka
Lunco reče pred 1 uro:

Tehnična zahtevnost poti pa vpliva manj na hitrost sorazmerno z izkušnjami; do praktično nič. Recimo Slovenska pa Italijanska pot na Mangart, ki imata isto višincev, Italijanska večjo zahtevnost, časovnica je ista. Pol mamo vse poti iz Vrat na Triglav, ki so praktično enako trajajoče, kljub različnim tehničnim zahtevnostim. Enako, če primerjamo pot iz Kota in iz Vrat, približno enako višincev, zahtevnost iz Kota je ful manjša, hitrost na tablah enaka. Pa tle je tehnično znanje upoštevano na tablah kot minimalno. Pri feratah v Dolomitih so bli največje prepreke itak drugi planinci, ne tehnična zahtevnost terena. 

Zamesal si slovensko in italjansko. Italjanska je bolj polozna/lazja. 

Jaz sem po Tominskovi neprimerno hitrejsi kot iz Kota ali po Bambergovi, ceprav je uradna casovnica tam-tam.

Ali pa se en ekstrem iz glave. Prisojnik. Jubilejna ali juzna varjanta. Isto izhodisce. Pa primerjaj casovnici.

Z Vrsica imas tudi Razor. Nekih 1300 visincev. 6 ur markirano. Iz zadnjice 2000 visincev. Markirano 6 ur. 
Al pa cez Komar in po MM Debelakovi na Prehodavce v primerjavi z "direktno" varjanto. Ni primerljivo.

Al morm nesmiselnost visinci/razdalja zapeljat v vode poti ob zici in tistih 20 visincev na razdalji 34km :D

 

Pac ja, podobne konfiguracije terena bodo imele podoben vm/h. Ampak dalec od tega da lahko kar vse posplosis na isti imenovalec in to vzames kot pravilo

uredilo bitje chinasky
Povezava do prispevka
Lunco reče pred 44 minutami:

@Zorz ne strinjam se, da strmost poti vpliva na pridobivanje višincev, ker v veliki večini pomeni, da je pot krajša. Pri ovinkasti poti pa podaljšamo pot, vendar zaradi nižjega naklona, povečamo hitrost in ohranjamo enak nivo porabe energije. Na koncu pa vseeno opravimo podobno količino dela, ker je enačba premagovanje sile x pot, tle je pa pač navečja komponenta vseen premagovanje višincev, ne kilometrov po tleh. Drugače pa tud iz osebnih izkušenj opažam, da mam zlo konsistentne višince na uro, predvsem odvisno od moje telesne pripravljenosti in manj od terena.

 

Glede BCAAjev pa je za moje pojme zadost študij, ki kažejo pozitivne učinke za efekte za katere mi je mar v hribih (zmanjšanje bolečin v mišicah pa utrujenosti). Plus v hribih ponavadi ne jem mesa in ostalih izdelkov, ki jih vsebujejo, tako da ni bad. Jih sicer ne bi več namenoma kupu, sam mi je pač ostal. Nimam nobenih slabih izkušenj z njimi, da bi se mi kaj pokvarilo, pa sem jih cel mesec mešal v isostar na SPPju (največji problem je bil, da so slabo topni, sam po kakšni uri hoje so se vedno dobro vmešali). 

 

več kot tolk hitro dvomim da hodiš (ker potem bi moral že teči), tako da razmerje strmina / hitrost gibanja po poti ni ravno premosorazmerno. hoja po neki dolgi alpski dolini (zadnjica npr), katera se počasi vzpenja je definitivno časovno potratnejša od grizenja kolen v strm breg. pa nihče ne govori o energiji, ne vem od kje si to začel vlečt v debato, govora je bilo o pridobivanju višine na časovno enoto in da tega ne moreš kar pavšalo enačit vedno in povsod. gore pač niso takšni ali drugačni trikotniki, včasih greš tudi po ravnem naokoli ali pa se celo malce spustiš, preden spet nadaljuješ z vzponom. zato je nekje 300 višincev na uro prav vredu tempo, nekje pa mogoče počasen. ne vem kaj točno je tle spornega oz. težko razumet?

 

časovnice na tablah so pa itak določene pitaj ribe kako. verjetno le in samo na podlagi višinske razlike, katera itak da je več ali manj enaka, če sta izhodišče in cilj enaka. denimo zadnjica - triglav po mulatjeri ali čez komar ima isto časovnico, a ti garantiram, da sem čez komar kakšne pol ure hitrejši, ker je pot po dolžini krajša (če primerjam samo od odcepa za komar do doliča približno za polovico).

Povezava do prispevka
osis reče pred 2 urama:

Kaj je redna uporaba .. vsak vikend? Večkrat na teden? Res je, da ga ne uporabljam tako pogosto.

 

odvisno od vremena, vsak vikend ga ne, ga pa parkrat na mesec.

 

takoj ko sem ga kupil je bil na začetku parkrat okus po plastiki, kasneje je okus izginil. pa na zečetku sezone je bil v prvo vsakič okus po plastiki.

uredilo bitje schatzi
Povezava do prispevka

dajte mi prosim priporočiti kakšno lepo in dolgo turo v kamniških (tko da si nazaj pri avtu v cca 8h recimo, max 10). zadnjič sva bila z ženo prvič tam in itak opalila grintovec iz kam. bistrice. tokrat bi pa kaj drugega in po možnosti bolj zanimivega.

Povezava do prispevka

Pejta od kokrškega sedla na kamniško sedlo, čez dolgi hrbet. Daš čez večino vrhov KSA (Grintovec, Štruca, Dolgi hrbet, Skuta, Turska gora, opcijsko še Brana). Zelo lepa tura, razgleda, je pa nekaj tehnično zahtevnih mest. Ampak če si vajen jeklenic in občasne izpostavljenosti, ne bi smel biti problem. Če ti začne zmanjkovat časa, jo lahko še zmer po spustu s Skute užgeš od bivaka pod skuto direkt nazaj v dolino. Je pa to deset ur (mogoče še kej več) konkretne hoje brez zabušavanja.

 

Drgač je lepa tud Jezerska Kočna od Češke koče in potem spust v Suhadolnik (mal pod vrhom imaš en predel, kjer moraš snet ruzak in se dobesedno plazit med dvema gladkima skalama, za več ni placa).

 

Al pa iz kamniške bistrce čez Presedljaj na Korošico, potem na Ojstrico, čez Škarje na Lučko Babo in Planjavo ter na Kamniško sedlo. Tehnično zahtevna tura, vsaj tist del med Škarjami in Planjavo.

Povezava do prispevka

nebi še enkrat na kokrško sedlo lezla, sva že zadnjič zaradi grintovca. pa tudi žena ne vem če bi bila navdušena nad tako dolgo turo. sem razmišljal kvečjemu na direkt gor na kamniško, pa potem tja do skute in nazaj po isti poti, mogoče vmes še na rinko (žena pač žige nabira :D).

 

bom pa to zadnjo turo preveril, tnx.

 

 

Povezava do prispevka

Skuta in Rinke so boljše iz severa. Ne vem kako hitra sta, mogoče bi morala spustiti Dolgi hrbet, ampak lep krog je Jezersko — Češka koča — sedlo med Grintovcem in hrbtom, potem sta pa dve varianti do Skute. Od tam na Rinke in po zavarovani dol na Ledine in v dolino. Če nimata dosti tehničnih izkušenj je najbrž bolje v obratni smeri delat krog, ne vem pa tudi, v kakšnem stanju je pot na Rinke.

Povezava do prispevka

tehnične izkušnje niso problem, ravno tako nisva počasneli, čeravno imam sam ful več kondicije od žene. glede severnih pristopov bi me bolj skrbela morebitna snežišča kje, nekako dvomim, da je že vse skopnelo na severni strani. pa kolikor sem videl, je pot z ledin na rinke zaprta?

Povezava do prispevka

Samo za info

 

ZPS je ponovno naredila test pohodnih čevljev,tokrat nizkih in zmagovalec testa (75/100) Salomon OUTLINE GTX  se trenutno dobi za 91 € v Intersportu 

 

 

 

Mogoče komu prav pride 

uredilo bitje Flaming_C
Povezava do prispevka

mene so frendi zajebal ta vikend, tko da sem šu na hitr solo nabirat višince, učer na stol, dons za begunjščico.

 

stol je res top za delat na kondiciji.

 

do završnice mam pol ure.

ob 6h štartam s parkirišča, mal čez 10 sem nazaj.

14 km, 1600m višincev.

ob 10.30 filam vnose v meku, mal čez 11 sem doma.

 

zelo za

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...