Skoči na vsebino

Vrtičkarji


Priporočeni prispevki

Dajte kakšne slikice svojih vrtov.

Meni je urejanje vrta tak sproščujoč hobi. ČE bi mel več časa bi po japonsko vsak plevelček na roko ven cufal, da bi bilo vse urejeno, samo dostirkat ni zares časa...
Mi je pa vseeno fajn videt kake ideje, kako si kdo kaj uredi doma, tako da če mate kakšne slikice vrtov, al pa mogoče samo kakšnih posameznih elementov na vrtu, ki bi lahko bili zanimivi, nalepite v to temo.

 

Povezava do prispevka

U lepo. Meni pa solata nekako vidno raste šele zadnjih par dni, prej je kar nekako stagnirala.

Z glrahom pa nisem mel sreče. Mel sem eno staro seme ni očitno ni vzkalilo. Potem sem kupil novo in posejal, ampak je zdaj komaj kakih 5-10cm visok.

Sem pa danes posadil še paradižnik, papriko, feferone in nekaj buč. Tako da zdaj je vse posajeno.
Bom jutri kako fotko še dal.

Povezava do prispevka

V bistvu niti ne prekopavam.
Enrkat sem bral nekaj v tem smislu:
https://siol.net/dom/vrt-in-okolica/dobra-novica-prekopavanje-vrta-je-pljuvanje-v-lastno-skledo-414417
Torj na kratko, da s prekopavanjem porusis neko naravno okolje mikrobom v zemlji in da to ni vredu.

 

 


Vseeno pa zmeljo ki se cez let zbije zrahlam, to ne naredim s prekopavanjem ampak v bistvu z grabljami, podobno kot bi z motiko, zemljo zrahljam.

Jo pa vseeno gnojim. Sprva sem s kupljenim gnojilom v briketih. En mi je en agronom svetoval naj ne kupujem kakega konjskega gnoja ali kaj podobnega, ker imas potem v itstem tudi kaksna semena in imas plevel in podobno in da pri kupljenem imas tocno dolocene koncentracije hranil... Tako da sprva je dejansko zadeva res dobro funkcionirala, naprej kupljena rhala kvalitetna zmelja in pa gnojilo, in je bilo top. Ni bilo plevla, ni bilo skodljivcev... Recimo polzi tui tezje zlezejo cez ta rob, pa se zgoraj sem ga oblepil z bakrenim trakom, baje da cez baker ne lezejo radi.

Drugace pa sem ponavadi vasako leto malo zemlje dokupil, ker ta humosnata zemlja je res bol kot neka vlakna i in ta se nekak tekom leta posede, razpade... tako da se grede nekoliko posedejo in potem naslednje leto spet malo zraven nasujem in je spet na povrsini rahlo...

Pa zastirko uporabljam. Dobis v bauhausu za par eurov celo balo slame. Ta zadrzi vlago v zemlji, preprecuje rast plevelu...

 

Napako sem naredil lani, ko sem se nekak odlocil da vseeno imam dosti nekega organskega odpada od vrta in sem naredil kompost in sem potem lani s tem pognojil grede. Pa se neko zemljo s travnika sem mel pa nisem mel kam z njo, pa sem jo presejal pa dal na grede... S kompostom sem v resnici v grede nanesel jajceca od polzel, ker jih je najvec v kopostu in so mi lani delali kr preglavice. Upam da leto ni vec jajcec v gredah, zaenrkat zgleda dobro. Hkratipa sem s kompostom in tisto zemljo s travnika nanesel plevel v grede in mi to dela bolj preglavice, ker mi neke kr nadlezne trave poganjajo in to kr v veliki meri.... Letos sicer se nisem zastirke dal, bo to pomagalo, je pa tudi tako da je ne dajem povsod. Recimo med korenjem jo ne dam ker pol tudi korenje nebi zrastlo. Dam bolj tam ko ni sejano ampak sajeno. Pa pri soalti vec ne bom dajal, ker potem ti tista slama med liste solate pride pa vcasih tezko spers oz kje ostane pa je pol motece ce se ti to v hrani znajde...
 

 

uredilo bitje The-Saint
Povezava do prispevka

Po Saintsovo se bomo tudi mi letos jeseni lotili vrta. V času karantene smo končno zastavili, prekopali našo ilovnato zemljo, bolj za šalo kot zares vrgli notri redkvice, ki bodo kmalu, polži lomastijo po solati, od nje bo bolj malo :D

 

Jeseni pa sledi predelava, gremo na dvignjene (ne visoke) grede v sistem brez prekopavanja, v izdelavo svojega komposta, tako da bi bili za pomlad naslednje leto pripravljeni. 

 

Zaenkrat slikovno uborno:

 

 

IMG_20200426_180754.jpg

Povezava do prispevka

Ker sem v bloku, me že lep čas matra, da bi dal hidroponiko v eno omaro al pa klet. Sestra ma kr cute na balkonu, mal jagod pa par lončkov zelišč, sam je več dela kot koristi s tem. 

 

Lani smo bli poleti s taborniki na kmetiji Korenika v Šalovcih in smo izdelal dve mini visoki gredi. Oziroma bolje rečeno, smo jih napolnili z volno, palcami, svežo travo, kartonom, kompostom in na vrhu zemljo. Pol smo zasadili razne začimbe, pol sem na izobraževanju čez en mesec kuhal s svežo baziliko in je blo čist hudo. Čez zimo sta preživela samo žajbelj, rožmarin in timijan, je pa iz ene grede zrasla malina (mogoče robida), iz druge pa res lepe koprive :D Žajbelj se je noro razrasu. 

 

Se je pa zemlja not ful vsedla, a to sam kupim eno vrečo zemlje za vrt pa dam čez? Al morm vse vzet ven pa ponovit vajo s spodnjimi layerji? 

 

Drugače pa že par let planiram, da bi na našem tabornem prostoru začeli en malo bolj permakulturni vrt. Pač, da bi posadili take zadeve, ki potrebujejo manj vzdrževanja, pol pa zasadiš še kaj kar lahko potem direktno uporabljaš na taborjenju (večinoma smo v juliju najbolj aktivni, tako da bi probal tko tempirat). Je pa mal problem, da če hočeš prehranjevat 50 otrok s hrano iz vrta, pol rabiš že skoraj njivo, ne sam vrt. Sem stopil v kontakt s permakulturnim društvom Slovenije, sam pol je bil pa ta virus in je zdej vse skupaj malo zastalo. 

 

Ravno smo dobili smrekove krajnike od enega člana. A je to primeren les za izdelavo dvignjenih gred? 

uredilo bitje Lunco
Povezava do prispevka

permakulturni vrt/no dig/fruit forest, ni tako malo dela kakor bluzijo.

 

prvi vlozek je veckratni faktor normalnega polijem z gnojilom in odjebem kmetijstva.

 

za moje pojme se gre tud mal za graditev kulturne krajine.

 

 

Kdorkol ma moznost in material, zelo priporocam dry stone wall (po naše verjetno suhi zid?)

 

Pa sveta mati, pustite solatke pa kolerabice zenskam in zacnite sadit jebeno sadje 

 

 

P.S. Lunco, ja na vrh das zemljo oziroma kompost se bolje

tisto spodaj, se poseda kar iz vrtnega odpadka ratuje zemlja easy does it

 

LP

uredilo bitje Adam Velkavrh
Povezava do prispevka
The-Saint reče pred 14 urami:

U lepo. Meni pa solata nekako vidno raste šele zadnjih par dni, prej je kar nekako stagnirala.

Z glrahom pa nisem mel sreče. Mel sem eno staro seme ni očitno ni vzkalilo. Potem sem kupil novo in posejal, ampak je zdaj komaj kakih 5-10cm visok.

Sem pa danes posadil še paradižnik, papriko, feferone in nekaj buč. Tako da zdaj je vse posajeno.
Bom jutri kako fotko še dal.

 

To je fotkano v rastlinjaku, zato takšne solate in kolerabice.

Nama je precej dobro kalilo 3 leta staro seme graha. Čez noč namočeno.

Je pa res, da do sedaj sva imela najlepši grah, ko sva ga vzgojila doma v lončkih in presadila sadike na vrt. Ker pa v bloku nimaš neomejeno okenskih polic, prostora za vzgojo sadik, je bil to le enoletni eksperiment.

Povezava do prispevka

@Adam Velkavrh ja, neki v tem smislu. ne sam rastline, ampak tudi permanentno spremembo okolja - sploh v smislu, da otroci sami nardijo in vidijo rezultate svojega dela še leta. pa ne gre se tok za manj dela, ampak predvsem možnost dela v velikih kosih in čim manj sprotnega vzdrževanja. naše normalne aktivnosti potekajo v okolici mesta, taborni prostor je pa oddaljen ene 30+ minut vožnje in nima noben časa, niti denarja za bencin. enostavno ne more noben prit zalivat vsak dva dni, verjetno še enkrat na teden ne bi šlo. 

Povezava do prispevka

no jaz mam to sceno okol vikenda, k je na gozdnem robu (se hrib povrh).

 

Moj najvecji problem je skor preveč sence.

 

ja uvodni install je precej brutalen ponavadi, sicer pa odvisno od ful faktorjev, ce si na ravnini je laganica.

 

jaz mam bol metodo pokosit do zemlje, fuknt cez karton/cajtng dost na debeleo in gor nafukat drobljene veje po moznosti z listjem.

 

pol pa seveda se huglkultur na klancu, da se formira u izi terasa, sam pr teh nakladanjih vej in ostalega podobnega materiala, je res bolje it v kup, ker se posede z razpadanjem materiala bigly, da  nimas pol luknje.

 

pol gremo naprej sadit se mal "nitrogen fikserjev", ker se ti pac ne da zalivat, pa se neki nizkega po tleh, al kaksno deteljo al pa meni priljubljen nizek fizol, k je bolj zastirka kot kultura za obiranje, ob enem pa se nitrogen fixer.

 

mas to kej nasipov/kanalov drugace premetane zemlje, za zadrzanje vode na zemljiscu?




LP

Povezava do prispevka

Hudo, če me lahk slučajno usmeriš na kakšen resource, kjer se da velik zvedet o tem, bi bil vesel. Sej sm velik bral o temu, ko je (zdaj že) par let nazaj padla ta ideja, sam nisem že neki časa. Ustavilo se mi je predvsem pri temu kaj sadit. Ta način za začetek pa poznam in sem tudi vedno hotu probat na ta način. 

 

Lokacija je raven travnik, na zahodni strani je malo dvignjena terasa z gozdom iz akacij in ostalih grmovnic (prečiščeno, ker uporabljamo kot senco za aktivnosti najbolj poleti), na vzhodni strani je strm spust do ceste). Nekam na robu travnika bi dali vrt, teoretsko bi ga lahk po eni strani komot obkrožil s huglom. Zdej mamo tudi suhokompostni WC, tko da bomo še gnojilo pridelal sami :P (čeprav, če se dobro spomnim ta ni glih primeren za vrtno uporabo?). 

uredilo bitje Lunco
Povezava do prispevka
Lunco reče pred 9 urami:

Ravno smo dobili smrekove krajnike od enega člana. A je to primeren les za izdelavo dvignjenih gred? 


Različne vrste lesa so različno odporne. Nisem zdaj nek strokovnjak za les, ampak ko sem se jaz loteval teh dvnignjenih gres, sem tudi pomislil na to, da ko bo les v stiku z zemljo, zna hitro sprhnet, porpast, zgnit in nekako mi ni bilo v interesu, da bi vso leto ali dve leti vse delal na novo... Zato sem takrat malo gledal kako je z odpornostjo lesa na vremenske vplive. In nekako je bolj kot ne pravilo, drazji kot je les, bolj je tudi odporen. Smreka in jelka sta bila najbolj mehka in najmanj odporna lesa na tistih listah, medtem ko so mel na vrhu razne tropske vrste lesa, mahadonij in podobno, samo predvidevam da je to fajn drago in pa tudi tezko za dobit.... Tako da sem potem nekako iskal neke kompromise, nek relativno doporen les, ki se ga da dobit pri nas in po normalni ceni. Tako da tu so nekako bi li najbolj primerni hrast, bor in macesen. Ko sem sel v bauhaus si mel ali smrekove deske ali pa neke lepe gladke macesnove deske namenjene tlakovanju teras, ali navadni macesen ali sibirski macesen. Sibirski sem prebral de je se nekoliko odpornejsi, pa se malo ceneje je bil, tako da sem potem to izbral.

 

Sem pa potem od belinek se neko zqadevo zaimpregnacijo nabavil. Baje je sicer boljse ce je industirjsko impregniran les, ampak vredi sem ga sam premazal z impregnantom, potem pa se z lazuro za les, primerno za zunanje vplive.

Potem ko sem te okvirje naredil, pa sem se vseeno notranjo stran lesa zascitil da ni direktno v stiku z zemljo. To pa sem kupil enostavno foljo za ribnike, pa jo narezla na trakove, pa s ponkacem naklamfal gor na notranjo stran lesa.

Zdaj imam to ze 5 let se mi zdi, pa ni kaj hujsega. Les ne propada. Se je pa res na kakem bolj izpsotavljenem mestu obrabila ta lazura in je les tam malo posivel. Ampak dalec od tega da bi gnil, da bi bil obrabljen, bolj kot ne povrsinska sprememba.

 

 

Povezava do prispevka
The-Saint reče pred 9 urami:

Sem pa potem od belinek se neko zqadevo zaimpregnacijo nabavil. Baje je sicer boljse ce je industirjsko impregniran les, ampak vredi sem ga sam premazal z impregnantom, potem pa se z lazuro za les, primerno za zunanje vplive.

Potem ko sem te okvirje naredil, pa sem se vseeno notranjo stran lesa zascitil da ni direktno v stiku z zemljo. To pa sem kupil enostavno foljo za ribnike, pa jo narezla na trakove, pa s ponkacem naklamfal gor na notranjo stran lesa.

Zdaj imam to ze 5 let se mi zdi, pa ni kaj hujsega. Les ne propada. Se je pa res na kakem bolj izpsotavljenem mestu obrabila ta lazura in je les tam malo posivel. Ampak dalec od tega da bi gnil, da bi bil obrabljen, bolj kot ne povrsinska sprememba.

 

V Hočah impregnirajo les. Dostaviš les in ti ga impregnirajo za nek normaln denar. 

Malo dražje te pride vse skupaj, kot če bi nabavil barvo in poštrihal. S tem, da je tak les bistveno bolj odporen na vremenske vplive.

 

@Bessie ta dva se lahko gresta vrt brez prekopavanja, na grede sta zvozla že ogromne količine komposta. Tudi raste ti posledično zaradi tega bistveno boljše.

Lani sem navozil 3 kubike "odpadnega" humusa iz gojilnice šampinjonov in takšna zastirka na 100m2 je naredila neverjetno razliko. Če bi k temu dodal še vsaj 5 takšnih rund, kot sta jih Robi in Tjaša, bi bil pa rezultat vrt brez prekopavanja in jungla. 

uredilo bitje Mrhovinar
Dodana vsebina
Povezava do prispevka

Ne komplicirajte preveč s to impregnacijo, sploh ne na vrtu. Impregnacije z raznimi silvanoli in podobnimi pizdarijami so precej strupene - takega lesa se na primer ne sme imeti izpostavljenega v bivalnih prostorih brez zaključnega sloja (premaz, ki zapre ali pa folija+knauf in podobno).

 

Jaz za vse uporabljam 3cm smrekove deske (ker imam smreko pač na voljo) in z ustrezno konstrukcijo je zelo trpežna. Dokler se lahko suši ji ne bo hudega, pa tudi na stiku z zemljo bo po petih letih še vedno opravljala svojo funkcijo, čeprav bo na videz propadala - torej posivela. Naredte spodnjo vrsto visoke grede iz kakšnih opek ali robnika, ali pa nasujte pesek pa potem gor visoko gredo.

uredilo bitje Hosta
Povezava do prispevka
Mrhovinar reče pred 3 urami:

 

V Hočah impregnirajo les. Dostaviš les in ti ga impregnirajo za nek normaln denar. 

Malo dražje te pride vse skupaj, kot če bi nabavil barvo in poštrihal. S tem, da je tak les bistveno bolj odporen na vremenske vplive.

 

@Bessie ta dva se lahko gresta vrt brez prekopavanja, na grede sta zvozla že ogromne količine komposta. Tudi raste ti posledično zaradi tega bistveno boljše.

Lani sem navozil 3 kubike "odpadnega" humusa iz gojilnice šampinjonov in takšna zastirka na 100m2 je naredila neverjetno razliko. Če bi k temu dodal še vsaj 5 takšnih rund, kot sta jih Robi in Tjaša, bi bil pa rezultat vrt brez prekopavanja in jungla. 

Aha hvala, nisem vedel da to srlajo oz da lahko sam das les... Sem pa bral da je indystrijdko impregniran boljsi ja, da nekak pod pritiskom delajo in gre bolj v globino...

No ja, zdaj je kar je, ko bom kdaj novo delal pa bo to koristna informacija. Hvala.

Povezava do prispevka

Impregnacij se za grede ne uporablja, kot je Hosta omenil. Sicer obstaja kao eko impregnacija, ki je bolj kot ne zmet denarja stran. Vse ostalo je počasno doziranje strupa in težkih kovin v vašo zelenjavo.

 

Če vas že interesira smrekova greda, se priporoča uporabiti celce, oziroma okrogline, definitivno ne uporabljati obrezancev. Razen če jih boste po dveh sezonah zmetali skupaj v kompostnik in delali nove.

 

smrekove-okroglice-koli-late-klop-klopca

 

Vrt obilja tudi sam priporočam ščekirati, tudi če ne vrtnarite po sistemu brez okopavanja, kopica dobrih nasvetov. Takenako kanal Aljaž Plankl, kjer je tudi ogromno informacij. Govorim o slovenskih vrtičkarjih, tega je drugače nebroj.

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...