Skoči na vsebino

Vrtičkarji


Priporočeni prispevki

@berghaus še zmer mi ni jasno tole z razmerji. Tisto tabelo, ki si prilepil zgoraj, je vedno C:N razmerje? Torej ima recimo odkos 19 enot ogljika proti 1 enoti dušika? Al je mogoče obrnjeno, na 1 enoto C imaš pri travi 19 enot N?

 

Prilagam še eno računico...

image.thumb.png.f92720163552672282060332e6dd8df6.png

 

Enota perdstavlja recimo 1 vedro.

Našel sem eno malo razširjeno tabelo. Če bi kompostiral samo plevel, bi bilo idealno.

 

Katera stran je prava računica?

 

V prvem (levem) primeru bi moral dodati precej bio odpadkov, da bi razmerje nižal.

V drugem (desnem) primeru moral dodati še precej nekega listja/žagovine/kartona.

uredilo bitje Mrhovinar
Povezava do prispevka

Drži, vedno je C:N. Plevel ima dejansko idealno razmerje, zato ga permiči nikoli ne mečejo stran iz gred, ampak ga puščajo na mestu samem, hitro se razgradi, oziroma ga uporabljajo kot zastirko.

 

Tabel se nikar ne drži kot pijanec plota, brezveze. Sam tudi ne tehtam sestavin, uporabljam zgolj občutek, probavam. Tako ali tako ti kompost sam govori, kaj ima preveč, premalo, oziroma mu ne odgovarja. Zakuhal ti bo vsak, tudi če boš preko prsta zmetal stvari skupaj. Potem pa spremljaš kaj se dogaja. Če pade temperatura, zmanjkuje kisika oziroma vode. Pri prvem premetu že vidiš, če imaš slučajno konkretno preveč dušika, vonj po konjskem urinu/gnoju. Dodaš ogljik, nekaj mulčene slame ali suhega listja naprimer. Lahko tudi koš razrezanega papirja. Pri drugem premetu znaš opaziti, da imaš preveč ogljika, rjavi del je skoraj nespremenjen, prepočasi se porablja, ker ga je preveč. V kup vmešaš najbolje kavno usedlino, ker če boš tu dodajal (reciva da je to že ene 7-9 dan) recimo mulčeno travo, bo samo kompostoriranje trajalo nekaj dni dalj. Kar načeloma ni problem, če delaš na zalogo. 

 

Če se spomniš, sem v svoj drugi kup dal s kosilnico povožen karton. Veliko njega. Vseeno sem imel v kupu tako velik presežek dušika (temperatura kupa 72 stopinj več kot 10 dni), da ga je dobesedno skurilo in deseti dan, ob premetu, se ga ni dalo najti/prepoznati. Ker je bil vonj po urinu konkreten, sem izdatno dosul dekorativno slamo, to je zelo drobno mulčena slama. S tem sem tudi zmanjšal vlažnost kupa, ki je bila malce prevelika.

 

Zelo hitro posedanje kupa ti tudi kaže na presežek dušika.

 

Tiste tabele C:N so neko splošno vodilo, ki ti enostavno pove, da ne vsuvaj sod žaganja, ker se ne bo razgradil pa če se na glavo postaviš. Načeloma se drži razmerja 3:1. Tri vedra suhega listja, eno vedro travnega odkosa. Iz tabele si zapomniš samo katere so tiste "močne" surovine. V dušikovem delu je urin najmočnejši, če se poščiješ po kupu je kot bi vrgel vanj 30x toliko travnega odkosa. 

 

Kar se tiče našega updejta, zažgalo me je sonce danes. Sem kot kuhan rak.

 

Dopoldne smo leteli v hosto po odpadlo listje, nabasali štiri 200 litrške sode, kar je potem v mreži naneslo cca nekaj več kot prostorninski kubik. Danes sem pokosil parcelo in ker nimam nič ogljikovih surovin, je bilo listje must.

 

Zmulčil sem ga polovico in probal držati razmerje 3:1 v korist listja. Ostaja mi še za eno košnjo.

 

IMG_20200628_210603.thumb.jpg.78d524e76b01d714c36b9dc767d7522e.jpg

 

V prvi košari preostanek listja, v drugi skoraj končana druga sarža, vidi se, kako velik presežek dušika je bil v njej, močno se je posedla. V zadnji četrti mreži tretja sarža. Levo paletni kompostni zbiralnik, katerega bom ta teden podaljšal. Nič posebnega, par kolov, plastične palete iz odpisa, vse brezplačno.

 

Te štiri košare bom uporabljal po principu kompostnih postaj, v prvo gre sveže pripravljen kup, potem vsak premet v naslednjega, nazadnje v zbiralnik. Za suho listje imam pripravljenih 5 big bagov, vsak s kapaciteto več kot enega kubika. Ok, lažem, štiri, en je že nafilan z mrvo, verjetno bo še en za ta namen ob naslednji košnji sosedovega travnika, za zastiranje. Slama v blokih še pride.

 

IMG_20200628_210432.thumb.jpg.7160672b5c12719adecce377917beb0c.jpg

 

 

Les za dvignjene grede tudi že počiva ob delavnici.

 

IMG_20200628_211833.thumb.jpg.b6ad5904399bfcab60f06fc96de95428.jpg

 

Naj si ga bodi dovolj za tokrat.

 

 

 

Povezava do prispevka
  • 2 tedna kasneje...

Drži, škarpa, zgoraj pa vrt. Tega bo 50 kvadratov skupne površine, dejansko zasajene precej manj, ker bodo na njem grede dimenzij 2,5 x 1,3 metra. Plan postavitve moram še izdelati.

 

received_704430770288996.thumb.jpeg.c8a8ea4f44353237fb5d31b0c63d7c72.jpeg

 

Parcele je zgolj 700 kvadratov in ko odbiješ hišo, delavnico in parking, ne ostane ravno veliko :D

 

Pa tudi če bi bila precej večja, se ne bi odločal za kaj konkretno večji vrt, za nas bo več kot dovolj, sploh ko vidim koliko robe folk okoli nas zmeče stran. Solate smo naprimer zasadili samo cca 15 glav (šenkanih), pa ne vemo kam z njo, bože nedaj da imam to posajeno v kompostirani prsti.......

 

Plus sadilo se bo plansko, da grede ne ostajajo prazne, par njih bo sezonsko predelanih v tople grede in izbor zelenjave in cvetja bo izdelan po potrebah, torej osnovne rastline, ne rabim 400 vrst zelenjave v vrtu. Krompir in paradižnik bom tako ali tako sadil v vedrih.

 

Desno od bagerja, za vrtom, pride itak zelenica in bazen. To je pa to od prostora.

Povezava do prispevka

Odvisno kako velika površina je, toda v 99 procentih brez bagra ne bo šlo. Potem pa je še vprašanje ali je kaj kamenja in ali boš potreboval da ti zemljo pripeljejo. Bagri in to se računa na t.i. strojno uro. Večji kot je bager dražje je to, toda če je terena velik in neroden, je boljše najet večji bager, kot pa da se matra se temi bobcat zadevami. Če je teren težje dostopen, potem ti manjši pridejo lažje. Cene znajo biti tam okrog 50€ ura + odvoz materiala oziroma dovoz materiala. Dobro je kake lokalce najet, ki se s tem ukvarjajo after work, po drugi strani ti pa kaka profi firma to hitreje naredi. Na žalost ti jaz lahko samo povem koga ne najet, ker so bili precej katastrofa :D

Povezava do prispevka

Sem s podeželja in je bilo več takih projektov, vsaj dokler sem živel še doma sem redno pomagal/delal, zdaj pa po potrebi. Vsem projektom je bilo skupno, da smo imeli nesrečo z izvajalci, veliko je bilo narejeno z lastnim vložkom in lastno mehanizacijo, tako da je malce neprimerljivo. Dobra izkušnja je bila nazadnje, ko smo se že naučili iz napak - tle so nam urejali travnik, ki je bil nekje 50 x 50 in je bilo treba samo en kamen razbit, potem to odpeljat in vse skupaj poravnat. Je bilo konec v enem dnevu (5-8 resnega dela), ampak smo material odvažali mi in je lahko bagerist skoz delal.

 

Vedno se odločaš med Al plačaš enga majstra, ki koplje in vozi al pa dva k en koplje in vozi .. vse je odvisno od tvojega proračuna, dostopnosti terena in materiala. Pri nas je bil velik problem pri njih, da so prišli s temi majhnimi bagrčki in so ure nabirali, ker so tolkli kamenje, ki je zahtevalo večjega bagra. Al pa ko so slabo razvravnali teren, ker niso upoštevali kako se bo zadeva posedla. Ampak to smo potem sami rešili, ker imamo traktorje in prikolce. Pametni so pa itak toliko, da sam oni vedo kaj delajo :). Ta zadnji, k nam je urejal pa bil izjema, dejansko ve kaj dela. Dal pravo oceno zahtevnosti in naredil odlično ... je en izmed unih, k znajo z roko od bagra pirovsko flaso odpret :) Ne vem pa kolk je bila cena.

Povezava do prispevka
Lunco reče Dne, 11. 7. 2020 at 14:37:

A je kdo že ravnal kakšen travnik? Kaj naj sploh googlam? 

 

Če ste, me zanima kok kej to stane? Predvidevam, da rabiš bagre al kej, kako se to računa? A na uro dela? 

 

Pogooglaj gradbeno mehanizacijo ali urejanje okolice. Plačilo po uri se nikakor ne dogovori, ker je delo z velikimi stroji drago in se hitro nabere. Vsak izkušen mojster ti bo povedal okviren čas ter ceno, kdor ti tega ne ve povedati pri tako majhnem projektu ga kar odslovi.

Povezava do prispevka
  • 1 mesec kasneje...

Košnja pred dopustom, dvojno polnjenje kompostnika. Mešanica odkosa, gospodinjskih odpadkov, slame, žaganja, razrezanega papirja, mrve.

 

IMG_20200822_193942.thumb.jpg.973fce64ffa10ea1d5605bc4f2a6af1e.jpg

 

Zbirnik komposta bo kmalu napolnjen, zadnje letošnje košnje bodo predvidoma presegle ciljana dva kubika. 

 

Edit:

 

Skoraj pozabil, 24 ur kasneje 71 stopinj. Res je kot pravijo, ko naštimaš ene tri ti je bolj ali manj jasno kako in kaj.

 

IMG_20200823_201703.thumb.jpg.5a9f727b4697e323c74b50303f0f09b1.jpg

 

 

 

 

uredilo bitje berghaus
Povezava do prispevka
  • 3 tedne kasneje...

Drugo leto bo treba zamenjat toplo gredo (6 m2) pa me zanima če ma kdo kak nasvet na kaj paziti. Nisem (še) kej velik raziskoval področja, tako da bo vsako mnenje dobrodošlo. 

 

Nočem folije(čeprav nisem 100% proti), za steklo nimam denarja, tko da mi ostanejo polikarbonatne plošče. Hočem vsaj 8 kvadratov (ali več), pripravljen sem dat Max 1500, čeprav bi bil bolj vesel, če bi se cifra gibala okoli 1000. Mal sem gledu na merkurjevi spletni in je bil kar šok, zgleda sem pričakoval preveč, najbolj me je presenetilo to, da so plošče debeline max 6 mm. Polet bi mel not paradajz, pozimi solato, torej klasika.

 

Tko da pol se mi je porodila ideja, da bi se lotil izdelave rastlinjaka sam. Do zdej sem naredil dva lesena s folijo, oba sta dočakala ~5 let. Nisem še nič risal pa gledal realnih številk, ampak preračunal sam tko od oka glede na želeno kvadraturo, gledal sem 10mm in 16 mm plošče in bi prišel dost cheap skos. Res da nisem v izračun vštel rorov pa tega, ampak glede na cene z Merkurja imam še dost fora in stene so 2x debelejse. Mal mi smrdi to da bi mogu rezati in Montirat okna in vrata, ampak dobr, bi že.

 

Tldr: se mi bolj splača kupit ali nardit rastlinjak, na kaj bit pozoren, je polikarbonat vreden svojega denarja ali je folija way to go?

Povezava do prispevka

Tega maš ti al to si pač tko nalimal ker ustreza zahtevam? Zgleda drgač kr kul, res je proper velikost, sam 4 mm plošče mi niso po godu. Vcer sem na hit preletel en article kjer je blo naveden, da naj bi bile vsaj 8 mm, ampak odvisno od samega materiala najbrž. Pa to je res, da ne živim na Antarktiki in če je zelenjava uspevala v poflikani foliji, bo 4 mm čist kul. Bolj je najbrž problem kakšna toča, ampak to je pa parkrat na leto in ni nekih tenis zogic. 

 

600€ se zelo dobr slis tho 😅 Neki bi se sicer nabralo z okni, ampak vseeno dost poceni. Sem razmisljal o avtomatskem odpiranju, ampak ne vem če se mi splača, ni tok pogostega nihanja ekstremov, da se ne bi dal ročno to rihtat. Je pa fajn, to pa zihr.

Povezava do prispevka

Žal ga nimam, ker imamo premalo prostora, priznam pa, da bi ga imel takoj. Moj kompleten vrt bo dimenzij 10x5 metrov, vse v dvignjenih gredah, nekaj njih z opcijo pokrivanja.

 

V tvojem primeru bi ga svetoval zaradi dveh razlogov, ustreza zahtevam in pa zaradi občutka, da si bolj nagnjen k taki varianti, kot neki naredi sam opciji. Glede na ceno in kaj se ponuja zanjo bi tudi težko v lastni izdelavi naredil cenovni približek. 

 

Kaj se raznim Merkurjem in Bauhausom dogaja v njihovi ponudbi pa vedo samo oni sami. Z mojo sva namreč gledala kaj se da dobiti in sva se hitro zavrtela na petah in spizdila ven. Sploh Bauhaus je skregan z logiko, kjer za 2x2 metra, lasne debeline alu profilov in nekaj polikarbonatnih plošč hočejo petstotaka.

 

Če bi imel plac bi kojci pohopsal tako varianto, gre navsezadnje za jeklen okvir, edino kar bi spremenil, knipinge bi verjetno menjal z vijaki z maticami. Tak okvir je potem "za vedno".

 

Moje mnenje, da ne bo pomote. 

Povezava do prispevka
Lunco reče pred 1 uro:

Kdaj se lahk reže veje sadnih dreves? Sem na Primorskem. 

 

V tem prispevku recimo piše za rez poleti, da ohranjaš obliko krošnje.

Jablana obrezana poleti, spomladi požene bistveno manj divjakov, kot po zimski rezi. Drevo si "zapomni" kje so veje in potem v mirovanju porežeš in vlaga energijo v rast vseh tistih vej, porezal si pa recimo polovico ali celo več. 

Skratka, jablani večje vejevje požagam pozimi, ko ni toliko sokov, vse manjše pa s poletno rezjo.

 

Slive režem sproti, spomladi potolčeš večje veje, potem pa do jeseni je ves čas nekaj za rezat :D

Precej odganja.

 

Marelice, ko popusti zima. V tvojem primeru prej.

Povezava do prispevka
  • 2 tedna kasneje...

jaz sem fuknu mal redkvice za foro, sam to je bol za razbijanje zemlje in vrha brezine.

 

pa se par komadov asiminih sejancev, pa nek turski nagelj, kot pokrivno rastlino za brezino, pa mislim, da pol se ene koreninaste vezalce dusika, da ne bo vse odneslo v picku mater v reko

 

 

pred zimo bi rad dal v zemljo vec al manj vse kar mam se v loncih, pa naj se dokazejo rastline

Povezava do prispevka

Jst sm se zdej preselu k babici pa dediju na Primorsko za neki časa in mata prostor za vrt, sam je trenutno podnajemnik zasadil. Pomoje bom kej naroču kakšna zanimiva semena čez zimo pa pol spomladi kej posadil. 

 

Mam tud velko teraso, sam je tle ful burje. A mislite, da bi kej v loncih na terasi kej lahk preživel al bo preveč pihal? 

 

Sem pa ravno dubu baby rastline iz plnts.com in sem kr hyped. Sem researchu precej kaj morem nardit z njimi in jih bom zdej pustu par dni na miru, da se privadijo novega prostora. Potovale so malo več kot sedem dni in večina je bla še precej mokrih, edino dve sem takoj zalil (dal sem jih na pladenj z vodo, da je šla voda kapilarno od spodaj), ker sta bili čisto suhi. 

 

Večina plant youtuberjev (pa tudi prodajalcev) priporoča, da sam namešaš medij za presajanje, ker majo te iz trgovine preveč zemlje in potem slabo odteka voda. Sem našel neka razmerja po netu. Sem nabavil kokosova vlakna (v Ikei majo pri rastlinah, bolj eko kot šota), perlit (kamnina), navadno zemljo za rože, mix za orhideje (ker ma notri veliko lubja), mal aktivnega oglja. Rabu bi še kej vermikomposta, sam majo samo 20l vreče, tok pa ne rabim. Grem jutri pogledat do lokalne vrtnarije, če prodajajo kaj manjšega. 

 

Res mi je ful všeč ta koncept mladih rastlin, skrbiš za njih in pol zrastejo. K igrica. Une velke za miljon evrov je pol skor mal bedno, če ti pomrejo. 

uredilo bitje Lunco
Povezava do prispevka

Rastline ne potrebujejo takšne zemlje, kot jo ti pripravljaš.

Nama, ker nimava možnosti sama pridelati dovolj komposta, uspeva vse v odsluženem kompostu iz gojilnice šampinjonov.

Za 10€/m3 si pripelješ na vrt, pripraviš 10 cm zastirko na celotni površini in samo gledaš, kako vse bujno raste.

Sama zemlja spodaj je pa zelo ilovnata in voda ne odteka najraje in kljub temu ni težav.

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...