Skoči na vsebino

Bralniki, aplikacije in e-knjige na splošno


DaCapo

Priporočeni prispevki

Hvala obema za odgovor. Ma saj to mi mori. Že v knjižnici nisem bil ohoho časa, si stalno delam utvare, da bom na netu našel in da imam na lagerju doma že ohoho knjig za predelat..  Da mi je še 15 EUR letno preveč.:blush:

 

Po drugi strani me pa srbi ravno zato, ker ni potrebe po fizični prisotnosti v knjižnici ampak samo pobrskam in je v, recimo, 5 minutah knjiga na voljo na kavču. 

Povezava do prispevka
aba reče pred 2 urama:

Aha, vidim da si pol naknadno dodal, da moraš met wifi, da ti odklene/prenese knjigo. Sem poskusil prenesti ACSM v različne mape na Kobotu (najprej, ko mi je javilo zgoraj napisano napako, sem datoteko vrgel v root mapo alkaj se imenuje ta osnovna mapa), ampak mi potem knjige sploh ne zazna in tudi ne izpiše nobene napake.


Jaz file samo prenesem v root na Inkpadu. Izklopim USB povezavo. Potem na bralniku avtomatsko downloada (2-3 sekunde) in knjiga je na voljo za branje. Bralnik takoj tudi javi, da je na voljo nova knjiga. (avtomatsko jo premakne v mapo DIgital Editions). Potem lahko wifi seveda izklopiš. Recimo da varčuješ z baterijo ;) .

uredilo bitje DaCapo
Povezava do prispevka

Razmišljam in se poskušam spomniti za par let nazaj.. Zdi se mi, da sem nekoč v Adobe na PC-ju avtorizial napravo, torej moj bralnik. Je pa zanimivo, ker zdaj omenjenega Adoba niti slučajno več ne uporabljam za prenos. Mislim, da ga niti nimam več naloženega na kompu.  Kot pravim: vse samo s par kliki (Biblos - prenesi; PC - kopiraj, Inkpad - prilepi) v Raziskovalcu. 

Povezava do prispevka
Okult reče Dne, 28. 8. 2022 at 18:56:

ma kdo ze reader z barvnim zaslonom?

https://onyxboox.com/boox_poke2color

tole bi mogoce blo ze kul za stripe

za stripe je po mojem idealna 12 do 13 colska tablica. Sam sem uporabljal kitajca, Chuwi HI12 s Windows 10 ampak je tako prekleto počasen, da ga že več kot leto dni ne uporabljam, pa še padel mi je in ima počen, čeprav delujoč ekran.. Če bi dobil kako spodobno alternativo za do 350 evrov bi takoj kupil.

uredilo bitje Žvrkljotron
Povezava do prispevka

Jest mam Kindle Oasis, prej nisem mel nic tko da ne morem z nicemer primerjat. Nism neki razocaran, sam neki super special pa tud ni. Na splosno me moti ko skusam mal organizirat knjige na readerju pa se mi zdi, da je dost omejeno vse skupaj.

 

Sm pa zadovoljen z baterijo, kr konkretno drzi skor cel teden ob intenzivnem branju, pod pogojem da imam lucko izklopljeno.

Povezava do prispevka
Hernier reče pred 10 urami:

Jaz imam 10 colski IPAD in mi je čisto dovolj, 12-13 bi mi mogoče bilo celo preveliko za comfy branje v postli

ko sem bil davno še mladenič sem v Italiji kupoval razkošne strip albume printane v A4 formatu, v  glossy barvah. Tako izkušnjo si nekako želim s tablico. Je pa res, da imaš občutek, da v rokah držiš pladenj za kosilo.

 

 

 

Povezava do prispevka

eh, jaz sem tudi te bral na tablici, ker mi je bralnik premajhen, rad zoomam posamezne slike. Drugače sem tudi sam odrastel na ex YU stripih: Lunov Magnus Strip, Zlatna Serija, Alan Ford, Stripoteka, Poltikin Zabavnik... Mislim, da se večino da dobiti v digitalni obliki na netu, če se človek potrudi.

Zdaj sem čisto slučajno tole našel, pazite Amazon Indija. :D

Povezava do prispevka

 

Bralniki Pocketbook, 

zanima me :nicjasno: predvsem, če znajo deliti besede (na koncu vrstice) pri epubih sposojenih z Biblos-a.  

-----

Belo ozadje, se oproščam, nekaj sem zafrknil pri prvi objavi na forumu.

 

uredilo bitje Sibon
Povezava do prispevka
DaCapo reče Dne, 7. 9. 2022 at 20:26:

@Sibon Na Pocketbooku lahko vklopiš ali izklopiš vezaje za deljenje besed. Funkcija je v osnovnih nastavitvah: vezaji on/off. Preverjeno deluje na epubih iz Biblosa. 

Hvala ti res. Pač želim si deljenje besed, ker mi je to bolj estetsko. Kobo tega ne zmore.

Imam Tolino Shine 3, ki tudi ne zna deliti besed in ne podpira Biblosa oz epub acsm. OK, Tolino deli besede z naloženim Koreaderjem, ampak rabim Biblos.

Povezava do prispevka

Hvala za slikico Inkpada. Lepotec.

 

Na 6 inch displaju Tolina mi je prav moteče brez deljenja besed, lahko pride do kar nekaj razmika med besedami, sploh, če si nastavim večje črke... Razmišljam o 6 ali 7 inchnem displaju. Ali celo osmici (Inkpad 3).

Z 6 inchnim lažje manevriram po postelji...pri večjem zaslonu gre pač več na zaslon..pa starejši že slabše vidimo..pač večje črke.... berem samo romane....Vsekakor bo Pocketbook:)

Povezava do prispevka
  • 2 tedna kasneje...

Kakšno je kaj stanje z leposlovnimi e-knjižnimi klasiki v slovenščini? Predvsem fantaziram o kakšnih Karamazovih/Karenini in podobnem špehu v e-obliki, ampak to so mokre sanje, a ne? Format mi ni važen, bolj teoretično poizvedujem. Oz. bi že lotil se nekako kvalitetno pretvorit v epub, če bi našel pdf ali karkoli...

Zdi se mi tudi, da je nekoč obstajal nek partis/dropbox link s kupom knjig v slovenščini... kaj je blo zares notri pa zdaj nimam pojma.

Povezava do prispevka

Malce razmišljam o stanju e-knjig v SLO. Ni najbolj navdušujoče, ali? Ajde, starejše knjige je težje spraviti v e-obliko, ampak mi niti novih ne dobivamo redno. Npr. zgolj en primer: Tujec (Outsider) od Stephena Kinga (ker ga zdaj na veliko promovirajo zaradi rojstnega dne, pa še serija je bila kar kul). Tiskan SLO prevod je izšel 2021, o e-knjigi pa ne duha ne sluha. Človek bi si mislil, da bi lahko lansirali vzporedno. Ali pa "tanovi" Witcher/Veščečec, ki je bil sploh odmeven. Itd. Hecno. Za e-knjige sem tudi prepričan, da je precej manj stroška z izdajo (odpadejo stroški tiska, odpadejo logistični stroški..), pa še precej hitreje je knjiga pripravljena. Verjetno je težava v majhnosti in "zaplankanosti" trga in če ni povpraševanja potem seveda ni ponudbe. Upam, da se bo to čimprej spremenilo (ampak to upam že precej let :) ).

uredilo bitje DaCapo
Povezava do prispevka

No zdaj ni ravno, da bomo odkrili kaj novega :) Biblosu lahko marsikaj zamerimo, ampak bi rekel da je Beletrina pri nas edina sposobna takšnega projekta. Odsotnost konkretnih knjig, ki jih naštevaš je sicer kar dober argument, ampak osebno imam relativno dobre izkušnje s slovenskimi e-knjigami. Oziroma tako bom rekel, preko e-knjig je možno raziskovati slovensko mainstream knjižno založništvo, ker se hitro dodaja knjige, ki so v nekem momentu v knjižnicah priljubljene. Posebno kompleksna literatura to ni, ampak iz tega jaz sklepam, da e-izdaja vseeno ni tako poceni. Do nje pridejo res večinoma samo  bolj izpostavljeni naslovi. Za slovenskega Witcherja pa si itak ne predstavljam, da bi lahko imel pozitivno balanco, ni šans da bi tvegali še z digitalizacijo.

Povezava do prispevka

Slovenski avtorji se načeloma res zelo hitro pojavijo v e-obliki. Npr. Demšar, Golob, Svetek ..., če omenim zgolj najbolj znane oz. popularne v žanru kriminalk.  

Zdaj pa še ena druga zadeva. E-emka, namreč. Že pred časom sem želel nabaviti komplet Pesem ledu in ognja v e-verziji (kar nekaj € bi šlo v to), ampak oni imajo neko čudno politiko, da lahko knjige bereš zgolj z njihovim namenskim appom ("Emka knjige") na Androidih in iOSu. Mislim, kakšna je to logika? Še posebej imajo navedeno: Knjig ni mogoče brati na napravah Kindle in eInk bralnikih. A na telefonu bom bral ta špeh, preko neke Emka aplikacije? Seveda nisem dobil nobenega odgovora, ko sem jih malce potipal glede samega formata teh njihovih e-knjig itd. Še manj pa sem upal kakšno nabaviti, ker če e-knjiga ne dela na eInk bralniku, potem zame nima nobene vrednosti. Je kdo kaj bolj seznanjen glede vsega tega? 
In vse pravice seveda pridržane; tako da Igre prestolov ne moreš nabaviti nikjer drugje, npr. na Biblosu. Grozno.

uredilo bitje DaCapo
Povezava do prispevka

Ma slovenski trg eknjig je očitno kot ribištvo pa ovčjereja, na robu med življenjem in smrtjo :D Pač zdi se mi, da res ne funkcionira, ni konkurence, ni ponudbe in očitno ne zadost povpraševanja. Ker to od emke je abnormalen vic. Al pa cena tiskane 23,00, e-knjiga pa 19,90. 

Povezava do prispevka

Meni je skoraj fascinantno, da smo dobili Hitlerjev Moj boj celo v obliki e-knjige. Namreč glede zaplankanosti naroda. Čeprav v opisu na Biblosu lepo navedejo:

Navedek

Naš namen nikakor  ni obujanje nacistične ideologije. Prepričani pa smo, da je poznavanje vzrokov še kako pomembno, da se v prihodnosti takšna zgodovina ne bi ponovila.

Sem sicer malce bral, ampak ni to moj žanr. Dolgočasno razpredanje.

Po drugi strani pa neke sveže slovenske kriminalke ne ruknejo v e-obliko. Npr. Stanovanje številka 27, ki ga avtor (Alen Nemec) te dneve promovira na soc. omrežjih. Že drugi ponatis! Zavedam se, da je knjiga izšla v samozaložbi, ampak a ni avtorju lažje in ceneje, da knjigo rukne v e-format? Mogoče res ne bi bila fenomenalno prodajana, ker slovenceljni očitno premalo beremo na e-bralnikih, ampak kaj bi ga pravzaprav stalo? Razen bojazni, da bi se "piratiziralo"? Čeprav lahko kupljeno fizično knjigo prav tako prebere ohoho ljudi (jaz kupim, nato pa dam v izposojo vsem možnim znancem). E-knjiga je vendarle bolj zaščitena, saj je dejansko vezana na napravo.
Na soc.omrežjih je sicer zapisal, da bo e-verzija knjige sčasoma tudi na voljo (ko pač bo) in to je tudi vse. Res zanimivo. Ker word dokument znam še jaz spraviti v .epub ali .mobi. Razen, če je pisal res oldschool ;) . Finančno ga namreč ne bi smelo skrbeti, saj vidimo, da so v SLO cene e-knjig skorajda enake kot fizičnih izdaj. In kot pravim: stroškov s pretvorbo v e-format praktično nima (za razliko od tiskane izdaje). 

Glede digitalizacije klasik: To je po moje oteženo zaradi tega, ker je treba knjigo popolnoma razdreti, poskenirati, spustiti OCR skozi, ročno popraviti itd. SLO založbam se to pač ne da oz. v tem ne vidijo zaslužka. 

uredilo bitje DaCapo
Povezava do prispevka
DaCapo reče pred 8 urami:

Glede digitalizacije klasik: To je po moje oteženo zaradi tega, ker je treba knjigo popolnoma razdreti, poskenirati, spustiti OCR skozi, ročno popraviti itd. SLO založbam se to pač ne da oz. v tem ne vidijo zaslužka. 

Ma praktično vse knjige zadnjih desetletij založbe že imajo v PDF. Tudi vse relevantne stare izdaje so poOCR-jali za interno rabo. Bolj so problem avtorske pravice, ki se ponavadi zakupijo za pet let ali kaj takega. Če je pa knjiga že public domain, pa so jeba avtorske pravice za prevode. Zakaj misliš, da Sneti prevaja Gospodarja prstanov, zakaj da niso ponatisnili že itak res dobrega prevoda, ki bi ga malo popravili, uredili i basta? :D Gradišnik je imel pravice do svojega prevode, za odkup pravic plus ponoven pregled prevoda za ponatis pa je menda zahteval toliko(glede tega nimam čisto insiderskih infotovov, varianta "nekdo je povedal nekomu, ki je povedal meni", tako da čisto 100 % te informacije niso), da je bilo ceneje pocheesat in na novo prevest knjigo. Skratka. Scani klasik so zabranjeni zaradi poteklih avtorskih pravic ali izvirnega dela ali prevoda. Rabiš na novo plačat. 

 

Malo se mi ne da TL;DRjat. @Combat_Liberalism povab me na drink, pa ti odgovarjam na vprašanja :D 

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...