Kako do najcenejše elektrike?

[hordak]

Lunco reče pred 9 minutami:

Mogoče sem mal razvajen, ker sem navajen na Ljubljano, kjer je res super zrak pozimi odkar je tok ljudi na toplarni. 

 

Zanimiva stvar tukaj je, da je toplarna na premog, ki se demonizira, biomasa ki se promovira pa povzroča resnično onesnaženje zraka 

[HellAngel]

Lunco reče pred 48 minutami:

Ej, eno vprašanje semi on topic. Odkar je bil serviser tle pa ta monada s kurilnim oljem, je ful slišat zvok iz radiatorjev. Tko kot neko škrabanje, manj kot konsistentno šumenje. Kaj naj preverim mal? A morm pumpo kej prilagodit? To je edina stvar k sva se tikala, ker se ni hotla peč prižgat. A je možno, da je hitrost pumpanja prevelka in spušča zato zvoke cel sistem? 

 

Luft si spustu iz radiatorjev?

[Flamingo]

Sprobaj z luftanjem vseh radiatorjev v hiši, kot je napisal HellAngel. Začni v najvišjem nadstropju in končaj v pritličju. 

[jlpktnst]

Lunco reče Dne, 17. 12. 2020 at 16:39:

Kaj pomeni dobra izolacija? A specifično una energijska izkaznica? 

 

A, a pol rabis ekstra cevi za obtocno crpalko? Tok pa ne bomo sli posegat. Skoda. 

Kot so napisali nižje, nekje toliko kot zahteva ekosklad je dobra izolacija, mislim da je bilo 18cm stiropor oz. ekvivalentna lambda pri boljši izolaciji. Če lahko izoliraš še toplotne mostove toliko bolje + seveda troslojna okna. Ekosklad subvencija toplo priporočam, jaz sem uzel subv. + še kredit mislim da je bla 1,2% ali 1,3% obr. mera.

Edino okna so hotli za ekosklad da dam lesena, malo morgen 2x cenovno na plastiko, tako da sem dal brez subvencije pri oknih ker enostavno ni bilo računice.

S<3NEC reče Dne, 17. 12. 2020 at 19:08:

Glede štroma so ti že dali dosti nasvetov.

 

Glede ogrevanja pa malo razmisli o lesu oz. peletih. Les je poceni, ampak je investicija v kurilnico kar visoka, če ne bi rad 24/7 nalagal drv (velike peči, hektolitrski vodni zalogovniki). Peč na pelete je kompaktna in relativno poceni, cena kurjave pa zna biti blizu polovice kar dajete za olje. Težava je skladiščenje. Peletov potrebuješ čez palec 2x toliko kot nafte in jih po možnosti skladiščiti v hiši, lesa pa približno 4x toliko.

Taka naložba se lahko skompenzira v le nekaj letih. Pred časom se je dalo dobiti ekosklad subvencijo za peč na pelete brez vodnega zalogovnika. Ne vem kak je s tem sedaj.

 

Jaz TČ ne bi pred izolacijo hiše, ker bi rabili ogromno moč in še visokotemperaturno varianto. Sicer nisem zelo na tekočem, ampak moraš vedet, da moderne pasivne hiše lahko ogrevaš z recimo 10% tega kar pokurite pri vas, kar pomeni tudi veliko manjšo TČ z nizkotemperaturnim talnim ogrevanjem.

Imho se ne splača peletov. Zakaj? Cenovno je tam-tam s TČ, mogoče dražje, smrdi, pucat je treba, pa investicija ni dosti manjša od TČ, ker te peči stanejo + polž itd. Pa horror štorije o tem kako se zabaše sem slišal. No, je pa res, da enim dela ok, torej če je dobra izvedba I guess je ok. Kot ugotavljaš sam je težava skladiščenje. Skompenzira se napram olju tudi TČ kar hitro, kot rečeno je podobna cena. Glede moči je kot je napisal berg in jaz, 11kwh neka srednjotemperaturna kamot pobere če maš bajto tam 100-150m2, za večje bi se moralo preračunat. Tudi jaz nisem segreval kaj prida prek 40, zmore pa do 60 (kar je sicer res manj učinkovito samo ne vidim zakaj bi bilo potrebno). Razen če nas začnejo butat zime s temp -20 po en mesec, samo dvomim. V ta namen sem si pustu not peč na drva starejše generacije, pa ni bilo zaenkrat potrebe. Pač kurim drva ki so mi ostala. Ampak se mi ne ljubi ravno pogosto + sama svinjarija + cajta gre ohoho.

Se pa strinjam, talno + nizkotemp tč je še manjša poraba, ampak spet, iz 4k nafte na 2k štroma se bo poznalo veliko. Iz 2k štroma na 1k štroma se ne pozna tolk več, je pa investicija da prideš iz 2k na 1k še 5x večja kot je tista prva. Za TČ + nove cevi + novi radiatorji sem dal 12k. Pa je bla poraba solidna (sem gor postal), nekje v rangu drv če bi kupoval na paletah oz. mogoče še celo manj (!!) + zadnje čase radi prodajajo mokra drva. Potem sem dodal 12k za fasado, 5k za okna, 6k za zračenje, pitaj boga kolk za izolacijo strehe... Pa je poraba šla na dobro polovico. Torej TČ/peleti se daleč najbolj splača, samo če si kamot kurjava na les ni ravno best. Če si el-cheapo se pol bolj splača klasična peč + zalogovnik (ki stane 500-1000€) in zakuriš 2x na dan namest 4x + imaš bolj konstantno temp brez nihanj.

Fasada + okna + zračenje pa dodajo udobje. Ni pa zdej da bi se povrnilo prej kot v 20 letih.

berghaus reče Dne, 17. 12. 2020 at 19:26:

Lunco, 15-20 fasada, 30+ kapa, troslojna okna, blow door test, manjko toplotnih mostov aka balkonijada direktno vezana na ogrodje bajte. 

 

Mi smo dali 10 let nazaj 11 kW TČ na bajto brez fasade in z dvoslojnimi okni. Sredi zime smo dvižni vod držali na skoraj 40 stopinjah, zeblo nas ni.

 

Z 20 cm fasade, 36 cm v strehi, dvema dimnikoma in bajto na prepih gre zdaj pozimi v dvižni vod 26 do max 30 stopinj, ko je res mraz zunaj. Imamo stalnih 23,5 stopinje v bajti, LETNA poraba z vso sanitarno vodo 650 evrov pri Geni. Letno porabimo 240 kubikov vode, katera gre skoraj vsa preko ogrevanja, ogreva se na 45 stopinj, TČ premošča pozimi delto 42 stopinj.

 

Kot je bilo že omenjeno, TČ se splača tudi v slabše izoliranih bajtah. Tudi če gre za radiatorsko ogrevanje preko dvostopenjske TČ.

 

Mimogrede, les in podobne kurjaške variante bodo čedalje bolj dražje, preko okoljske obdavčitve, plus obveznih dimnikarskih storitev. Navsezadnje tudi ceno zidave samega dimnika.

Zelo podoben setup mam jaz, isto smo začel brez fasade z isto TČ, edin da smo dali pač lokalno zračenje ker je stara bajta in ni višine za cevi. Gor sem postal cifre porabe.

 

Lunco reče Dne, 18. 12. 2020 at 10:24:

Ja, na les ne grem u lajfu. Že zato, ker mi je faking ogabno tle v soseski, ker praktično ne moreš zračit, ker tok faking smrdi po dimu, ko je to kislo vreme brez vetra. Kje je burja, ko jo rabiš? Mogoče sem mal razvajen, ker sem navajen na Ljubljano, kjer je res super zrak pozimi odkar je tok ljudi na toplarni. 

 

Morm mal pogledat po dokumentih od hiše, vem da je bla energijska izkaznica nekje, ko sem pospravljal dedkove dokumente po smrti. Definitivno so najbolj weak point hiše okna. 

 

Ej, eno vprašanje semi on topic. Odkar je bil serviser tle pa ta monada s kurilnim oljem, je ful slišat zvok iz radiatorjev. Tko kot neko škrabanje, manj kot konsistentno šumenje. Kaj naj preverim mal? A morm pumpo kej prilagodit? To je edina stvar k sva se tikala, ker se ni hotla peč prižgat. A je možno, da je hitrost pumpanja prevelka in spušča zato zvoke cel sistem? 

To vidiš, enako sem jaz razmišljal. Pozimi faking ven ne morš. Če so okna weak point se pazi kot hudič križa če boš menjal in ne boš zaflikal izolacije perfectly. Ali pa buhnedaj okna menjat brez da daš izolacijo. V tem primeru nujno zračenje nabavi. Alternativa je da res MILITANTNO zračiš na roke. Drugače boš mel (v neizolirani) plesen v roku 1 mesca, v izolirani pa plesen po vseh toplotnih mostovih + kapljalo ti bo s stropa in po stenah boš mel potoke

 

Šumenje je 90% ziher luft kot so povedali že ostali.

[╭∩╮ S<3NEC]

jlpktnst reče pred 55 minutami:

Imho se ne splača peletov. Zakaj? Cenovno je tam-tam s TČ, mogoče dražje, smrdi, pucat je treba, pa investicija ni dosti manjša od TČ, ker te peči stanejo + polž itd. Pa horror štorije o tem kako se zabaše sem slišal. No, je pa res, da enim dela ok, torej če je dobra izvedba I guess je ok. Kot ugotavljaš sam je težava skladiščenje. Skompenzira se napram olju tudi TČ kar hitro, kot rečeno je podobna cena. Glede moči je kot je napisal berg in jaz, 11kwh neka srednjotemperaturna kamot pobere če maš bajto tam 100-150m2, za večje bi se moralo preračunat.

Po mojih izkušnjah peč na pelete srednjega razreda (30 kW, <5k€) deluje brez težav. Zalogovnik, kamor lahko natreseš za recimo 3 dni peletov, ima vgrajen. Je pa seveda treba v tem primeru med kurilno sezono preložiti nekaj ton peletov, po 15 kg naenkrat in nekaj kg pepela. Centralni zalogovnik s polžem je po drugi strani nezanemarljiv podvig. Glavnina tvojih horror štorij verjetno vključuje poceni gorilce, ki se vgrajujejo na obstoječe kotle, v kombinaciji s cenenimi bukovimi peleti.

 

V hišo, ki pokuri 4000 l olja letno jaz ne bi nikoli vgradil 11 kW toplotne črpalke. Sicer sam nisem strokovnjak, ampak se mi zdi, da močno podcenjuješ potratnost starih, neizoliranih hiš. Še posebej take, ki nekako skuri enormno količino nafte.

 

Za tako hišo bi bilo pač treba pripravit nek načrt. Če zmorejo financirat izolacijo + okna, potem TČ postane zelo smiselna opcija. Če bodo za kaj takega potrebovali vsaj 10 let, potem se lahko teoretično prehod na pelete skompenzira v manj kot 5 letih, nakar letno prihranijo vsaj 1000 € (ob trenutnem razmerju cen goriv). Po sanaciji bi bila poraba goriva občutno manjša in razlike med ceno goriv/elektrike na letni ravni sorazmerno manjše. Posledično bi bila lahko peč na pelete dolgoročno cenejša opcija. Je pa brez dvoma bolj umazana.

19. december 2020 uredilo bitje S<3NEC

[jlpktnst]

S<3NEC reče pred 39 minutami:

Po mojih izkušnjah peč na pelete srednjega razreda (30 kW, <5k€) deluje brez težav. Zalogovnik, kamor lahko natreseš za recimo 3 dni peletov, ima vgrajen. Je pa seveda treba v tem primeru med kurilno sezono preložiti nekaj ton peletov, po 15 kg naenkrat in nekaj kg pepela. Centralni zalogovnik s polžem je po drugi strani nezanemarljiv podvig. Glavnina tvojih horror štorij verjetno vključuje poceni gorilce, ki se vgrajujejo na obstoječe kotle, v kombinaciji s cenenimi bukovimi peleti.

 

V hišo, ki pokuri 4000 l olja letno jaz ne bi nikoli vgradil 11 kW toplotne črpalke. Sicer sam nisem strokovnjak, ampak se mi zdi, da močno podcenjuješ potratnost starih, neizoliranih hiš. Še posebej take, ki nekako skuri enormno količino nafte.

 

Za tako hišo bi bilo pač treba pripravit nek načrt. Če zmorejo financirat izolacijo + okna, potem TČ postane zelo smiselna opcija. Če bodo za kaj takega potrebovali vsaj 10 let, potem se lahko teoretično prehod na pelete skompenzira v manj kot 5 letih, nakar letno prihranijo vsaj 1000 € (ob trenutnem razmerju cen goriv). Po sanaciji bi bila poraba goriva občutno manjša in razlike med ceno goriv/elektrike na letni ravni sorazmerno manjše. Posledično bi bila lahko peč na pelete dolgoročno cenejša opcija. Je pa brez dvoma bolj umazana.

Ja imaš prav, samo 4000l olja je lahko zato ker je bajte 400m2 ali pa ker kuri na 25 stopinj. Mogoče bi bil dober podatek o velikosti hiše. Imaš pa zelo verjetno prav in 11kw ni ravno dost pri taki porabi. Je pa seveda možno naredit za TČ točno računico koliko je potrebna priključna moč in kakšna TČ.

[DannySmit]

Podjetje Ensvet že več let vodi lepo primerjavo med energenti na spletu: http://www2.arnes.si/~mlicen3/html/cene_energentov.html

 

20. december 2020 uredilo bitje Kunta Kinte

[berghaus]

Tole bom probal skupaj zmetati čimbolj na kratko, kar ne bo izi, ker je veliko za povedati. Nekaj tega sem že opisoval po forumskih planjavah, tokrat bom probal strniti vse skupaj. Toliko, da se dobi neka okvirna slika na našem primeru.

 

Naj prej še pojasnim, da nisem pristaš "vsak osel svojo dlako hvali" in ne gre za nikakršno preferiranje TČ, poznam ljudi, ki masturbirajo na pelete, drva, kurilca, you name it. Sodelavka na primer ne more prehvaliti IR panele. 

 

Ob izbiri tipskega načrta, sem iz njega takoj brisal strešna okna in balkone (naj bi jih imela vzhodna in zahodna stran). Zaradi toplotnih mostov. Pustil sem samo frčadni del.

 

Moji pogoji so bili debeli plašč, debela kapa, ogrevanje po sistemu TČ, ter prisilno prezračevanje. Sploh debeli plašč je bil arhitektu sporen, ker katera budala daje 20 cm fasade, 10 naj bi bilo dovolj. Potem sva se haknila pri ogrevanju, ker je hotel v bajto vrčti kurilca. Zaradi njegovega sitnarjenja smo imeli poseben sestanek v biroju, kjer sem zagrozil, da bomo odstopili od pogodbe. Po tem se je le vdal in izdelal projekt.

 

Naša bajta je precej atipična. V tistem času se je razpasel trend pasivnih hiš, katere pa jaz nisem hotel. Poznam navade svoje družine, pasivna hiša za nas ne bi bila dom, ampak stalno prilagajanje. Smo izredno potratni! Ni me sram priznati. Prišli smo iz meščanskega okolja, kjer toplarna "kuha" domove, na pipi in radiatorju se lahko opečeš. Tisti, ki živite v Mostah veste o čem govorim.

 

Torej situacija je sledeča, naredili smo bajto z 210 kvadrati stanovanjske površine, v treh nadstropjih. Bajta je na osojni legi, kar pomeni, da smo od začetka novembra, do konca februarja v popolni senci, brez žarka sonca. In vanjo prihajajo štirje razvajenci. Da bo bolj jasno nekaj naslednjih stvari.

 

Valda da me je skrbelo, da bomo zmrzovali v bajti.

 

O TČ nisem imel pojma. Slišal sem, da je vrtina, torej sistem voda-voda zakon. Pa takoj dobil kontro, pod nami je vrsta proda, ki bo uničevala filtre po tekočem traku. Geotermalna odpade, takrat je bila cena huronska. Sistem zemlja-voda odpade, ker imamo premalo parcele. Preostala nam je samo varianta zrak-voda. Najmanj učinkovita opcija. Kaj sedaj? 

 

Po sistemu un pozna tistega, ki ima teto, ki pozna od sestrične soseda, smo se znašli na ogledu prve vzorčne hiše v Sloveniji in spoznali, da gre za bivšo ženino sodelavko. Njen mož je bil energetski svetovalec za alternativne ogrevalne sisteme. Imeli smo ful srečo.

 

Pokazali smo mu načrt hiše, pregledal je lokacijo, naredil izračun, 11 kW sistem zrak-voda bo pojedel bajto za fruštek.

 

Potem pa sem naredil eno napako, ki se je kasneje izkazala kot.....nenapaka. Kot čisti laik sem se prijavil na PSS forum. Tam so majstri, vedo vse, pobral bom kup nasvetov, nisem se niti zavedal, da bom nasvete potem delil jaz in dal hišo na voljo kot vzorčno. 

 

Napaka je bila takrat v tem, da so bili v Sloveniji redki montažerji, ki so imeli TČ, sploh regulacijo njih, v malem prstu. Večina se jih je prekvalificirala iz kurilnega olja. In jaz sem nasvete teh montažerjev takrat vzel zdrave za gotove. Njihov glavni nasvet je bil, zmrzovali boste. Fuck.

 

Takoj sem šel v spremebo načrta prisilnega prezračevanja in ga dal vpasati s kanalsko klimo. In takoj sem popustil ženini ideji, da hoče v bajti kamin. Kasneje še tašči, da mora biti v hiši štedilnik na drva. Ob teh idejah me je bolela glava.

 

Da bo bolj jasno zakaj, bil sem precej pod vplivom montažerskih znalcev, ki so govorili, da mora bajta dati preko blow door test (mi pa dva dimnika v bajti, lol), da so tro ali večslojna okna absolutni mus, pa še to bo vprašanje, če bo šlo skozi. Vem, da je zdaj to slišati glupo do amena, a takrat o vsem tem nisem imel pojma.

 

Tro slojna okna so takoj odpadla, ker smo dobili preko 15.000 evrov predračuna. Dvakrat več, kot za dvoslojna. Danes, če se ne motim, je cena praktično izenačena. Imeli smo adijo pamet srečo s kaminom. Namesto nekega navadnega za 500 evrov, smo zaradi napake pečarstva Novo Mesto dobili za ta denar Nordico 70 ventilato, takrat vredno 1500 evrov, toplotna beštija. Za štedilnik na drva sem tako ženi kot njeni mami rekel, da ne gre v bajto, pa če se obe na glavo postavita. Nekega dneva sem prišel iz šihta in valda je bil štedilnik pred vrati, mat je dala denar in sta ga šle na skrivaj kupit. Kaj mi je preostalo? Poklical sem našega zidarja in mu naročil, da pride sezidat dimnik.

 

Torej imamo v hiši 1x primarni vir ogrevanja in 3x sekundarnega. Marsikdo bo sedaj rekel, ja valda, tako se da ogrevat bajto bp. Problem je v tem, da so vsi ti trije sekundarci vgrajeni naknadno!

 

Piše se leto okoli 2010.

 

Smo v mesecu oktobru, greje TČ, bajta je popolnoma gola. Goli beton in cegel. Samo delno vkopana klet ima na sebi 5 cm stirodurja. In jaz takrat še grizem nohte, ker mi ni bilo jasno, kako bomo preživeli zimo, za fasado enostavno še ni bilo denarja. Nekateri veste, zaradi posebne situacije smo se morali na silo vseliti v golo bajto. Spali smo po jogijih na tleh, otroka sta imela en podarjen raztegljivi kavč.

 

Takrat sem se prvič začel poglabljati v energetiko, ker smo imeli velike probleme s porabo TČ, bolj natančno s porazdelitvijo njene porabe. Namreč, spremljal sem porabo in opazil, da naprimer ob sobotah, podnevi, ko smo vsi doma, se celi dan pere, kuri štrom, nismo porabili nič. Nula, mogoče včasih kilowat ali dva. Ponoči, ko je delala samo TČ in hladilnik, pa 20-30 kWh. Takoj veš, da nekaj ne štima, ker TČ je grela tudi čez dan, da 5 pralnnih strojev niti ne štejem. Naslednjo soboto sem zvečer TČ testno izklopil iz varovalk. Ista fora, čez dan kilowat, ponoči 60 kWh!! V treh tednih, kolikor je elektro rabil, da je prišel pogledati zadevo, sem zdoktoriral s TČ in njeno regulacijo. Elektro se je premaknil šele, ko sem jim omenil, da pojav opažam, ker to ni bilo vsak dan, da pride do efekta takrat, ko je zunaj zelo gosta megla, zelo velika vlažnost.

 

Seveda, prebijanje pancark v elektro omarici. Ko so vse skupaj zamenjali, so problemi izginili.

 

Ta dogodek je bil kriv, da sem začel preživljati veliko časa v kurilnici.

 

Predno nadaljujem sem dolžan še eno zadevico. Z vgradnjo TČ smo imeli neverjetno, huronsko srečo. Ne vem s čim sem se prikupil tistemu zgoraj, da smo po pojma nimam kakem ključu naleteli in izbrali tega ponudnika. Njegovega izvajalca še danes kušnem na nago rit, če bi bilo treba. Izkazalo se je, da smo izbrali enega redkih, ki je dejansko imel ta sistem v malem prstu. In ne samo to, ko sem ga klical, kako spreminjam režim tople vode v servisnem meniju regulatorja mi je rekel, da naj se ga kar sam lotim in naučim. To je bila popolnoma kontra praksa od ostalih, ki so vtikanje v servisni modul pogojevali z izgubo garancije! Moj mi je enostavno rekel, da naj ne skrbim, če bom karkoli zajebal, enostavno resetiram in nastavim na novo. Tisti, ki me poznate veste, da mi ni treba dvakrat reči, sploh ko gre za tehnikalije.

 

Sistem sem redno opazoval, nabavil posebaj odštevalne števce za TČ, zapisoval in začel redno objavljati na PSS.

 

Hitro sem opazil, da se sistem odziva precej drugače, kot so me učili mojstri na forumu. Naš hidravlični sistem, vezan z nizkotemperaturno TČ in 500 litrškim zalogovnikom ne bi smel delati tako, kot je. Bil sem napaden, da lažem. Pričel sem lepiti fotke in app tabele. Vtaknil sem se v urnike in jih skenslal, v regulatorju in na varovalkah sem izklopil sekundarni in boost elektro grelec, vgrajen v TČ. Skenslal sem histerezo. Delal sem popolnoma kontra, kot so svetovali. Preštudiral sem kompleten hidravlični vod (cevi opremil s termometri) in ga speglal do te mere, da jeseni sobni termostat enostavnom dvignem na 30 stopinj, kar TČ zažene, spomladi, oziroma konec kurilne sezone pa ga spustim na minimum. Nobenih histerez, nobenih urnikov, nobenih grelcev, nobenih prostorskih prioritet, v bajti je 23,5 stopinje, pa če je zunaj nula ali pa -10. Za vse skrbi v regulatorju nastavljena krivulja, ki sem jo naštimal po svojih željah.

 

Zima 2010.

 

Zunaj je plus 10-15 stopinj, megleno, TČ taktira, pije mi živce. Skrbi me za kompresor, taktira namreč vsakih 15-20 minut. Taktiranje pomeni, da je TČ premočna za odjem, ki ga bajta takrat potrebuje za željeno temperaturo. In se izklopi. Naša je namreč inverter in ne more delati z manj kot 1 kW moči. Pri COPu nekje okoli 3-4 to pomeni 3-4 kW toplote. Pade napoved polarnega mraza, temperature bodo padle na -4 čez dan in -10 ponoči, z rahlim sneženjem. Tukaj še vedno nisem imel pojma o teh sistemih in skrbelo me je, ful skrbelo. Za brezveze.

 

Zgodilo se je namreč to, da te TČ začnejo lepo delati šele pri temperaturi konkretno pod ničlo. Nič več ni bilo defrostov, nič taktiranja, TČ se enostavno ustavi na nekaj ur toliko da kontra brizgne olje v kompresorju, da ga dodatno podmaže. In spet prede naprej. Dobesedno. Zunaj ful mraz, v goli bajti pa fino toplo, tla topla (ker smo zaradi krivulje potrebovali višjo temperaturno dvižnega voda), tople vode kolikor hočeš, resnično, brez kakršnegakoli problema. Iz šip je scalo dol, tako da smo morali podstavljati brisače (kondenz).

 

Bože mili, tega je toliko, pa itak ne bo nihče bral......bolje da zaključim.

 

Ko je naš montažer pogledal bajto in smo mu povedali, kaki ljudje bodo živeli notri, je rekel, da več kot 700 evrov ne bomo porabili na LETO. Zaenkrat v 10 letih še nismo šli preko 650 evrov/letno.

 

Za vse tiste, ki boste nabavljali sisteme, katerekoli pač že, ali TČ, ali pelete ali karkoli drugega, projekt in montažer sta vaša prijatelja. Tisti, ki boste poiskali hiše, ki so karakteristično vsaj približno podobne vašim in imajo sisteme, kakršne hočete vi in boste spraševali lastnike po izkušnjah, ne poslušajte samo tistih, ki hvalijo, predvsem poslušajte tiste, ki grajajo sistem. Ker folk zelo rad poveličuje svojo dlako. Tako kot jaz, dokler ne omenim naprimer visoke cene, ki smo jo dali takrat, olje oziroma drva bi nas prišla mnoooogo ceneje, da ne omenjam grdurine (zunanje enote), ki visi na fasadi, učenja regulatorja, strahu da crkne kompresor, ker to pomeni takojšnjo investicijo 1000-2000 evrov za menjavo, nekaterim redno crkuje, nekateri nikakor več ne morejo priklicati servisa, razne napake pri montaži (zunanja enota brez termalnega podnožja) in verjetno še marsikaj. Moj sistem je super, ne zaradi njega samega, ampak ker smo imeli gromozansko srečo s človekom. Če bo vaš peletni sistem postavljal guru, ki ve kaj dela, ne bo boljšega, čista uživancija (sosed v gromozanski bajti). Če bo vašo TČ sprojektiral in montiral zgolj keša žejen model, vam ne pomaga niti 50 kW mašina (pojdi v temo Energetski viri na PSS, zjokaš se).

 

Mogoče se kdo vpraša kaj je potem s tistimi našimi tremi sekundarji? Štedilnik je zasut z robo, ker opremljamo kletne prostore, tam je zdaj orodjarna. Po domače padla bomba. Ko se ga kuri, recimo če delamo koline, ocvirke, ni za zdržat notri, klet sredi zime segreje na 32 stopinj. Mat je delala ocvirke v modrcu. Ni ravno prijeten pogled. Kamin zakurimo samo ko zunaj sneži, je čisti ambientni dodatek k bajti. Ker nam potem temperatura v srednjem in mansardnem delu, kjer so spalnice zleze na 28 stopinj. Ni za spat. In kanalska klima, poleti razvlažuje celo hišo, v prehodnih obdobjih pa nadomešča TČ, ker je tok močno TČ brezveze laufat pri zunanjih 15 stopinjah, ergo smo se s tem izognili še pretiranemu taktiranju. Prisilno prezračevanje laufa nonstop. Nimamo obtočne črpalke in ne traja 15 minut, da pride topla voda v tretji štuk. Prej kakšnih 30 sekund.

 

Še glavni nauk, katerega nam je dal naš montažer in se je izkazal za ama totalno resnico, zrak v hiši je ful enostavno segreti. Dovolj da daš pečt kruh ali piščanca, pa bo v prostorih toplo, tudi če so stene ledene. Po domače, ne rabiš veliko kilowatov, da segreješ prostor, veliko kilowatov potrebuješ da segreješ stavbno pohištvo (pohištvo, stene, strope, vseh teh 200 ton betona, cegla, železa). Živa jeba je shladiti stavbo, sploh če "zakuha". Probali, nekajkrat. Naša največja napaka v tej hiši. Smo brez žaluzij, veliko steklenih površin, drugo najbolj vlažno območje v Sloveniji. In pol prešvoh kanalska klima. 20 litrov načrpanega kondenza v 12 urah, v vročinskem valu ne spravimo pod 25-26 stopinj, hvala bogu imamo entalpijsko kocko, ki pomaga zbijati vlago. Po montaži žaluzij in pozelenitvi okoli hiše upam, da se znebimo tudi tega problema.

20. december 2020 uredilo bitje berghaus

[jlpktnst]

Dej napiši še tisti kar nisi vmes Sem prebral pa bom pol še 1x

[HellAngel]

berghaus reče pred 6 urami:

Naslednjo soboto sem zvečer TČ testno izklopil iz varovalk. Ista fora, čez dan kilowat, ponoči 60 kWh!! V treh tednih, kolikor je elektro rabil, da je prišel pogledati zadevo, sem zdoktoriral s TČ in njeno regulacijo. Elektro se je premaknil šele, ko sem jim omenil, da pojav opažam, ker to ni bilo vsak dan, da pride do efekta takrat, ko je zunaj zelo gosta megla, zelo velika vlažnost.

 

Tole me zanima mal bl v detajle. Ne vem a si na hitr pisu al kaj, sam neki stvari ne štima. Kako si mel porabo na TČ, če si jo izklopil iz varovalk? Kaj ti je delal elektro? Kaj je bil sploh osnovni problem? Kaj so učili majstri po forumih in kaj si dognal sam? Praviš da TČ dela optimalno pri temperaturah pod nulo. Kaj pa v vmesnih obdobjih ko je med 5 in 15 stopinjami?

[berghaus]

To je bila fora te čudne porabe, ko smo kurili elektriko odjema na števcu ni bilo, ko je bilo ponoči vse ugasnjeno je števec sukalo ko odfukano. Kriv je bil preboj na pancarkah v elektro omarici in to takrat, ko je bila visoka vlažnost, ko je po notranji strani omarice kar tekel kondenz. Ko so vse skupaj zamenjali je bilo konec tem zmešanim odčitkom. Kaj so pancarke veš?

 

Na ostalo pa odgovorim jutri, zdaj je čas za v mižule, ob petih je auf.

[HellAngel]

berghaus reče pred 8 urami:

To je bila fora te čudne porabe, ko smo kurili elektriko odjema na števcu ni bilo, ko je bilo ponoči vse ugasnjeno je števec sukalo ko odfukano. Kriv je bil preboj na pancarkah v elektro omarici in to takrat, ko je bila visoka vlažnost, ko je po notranji strani omarice kar tekel kondenz. Ko so vse skupaj zamenjali je bilo konec tem zmešanim odčitkom. Kaj so pancarke veš?

 

Na ostalo pa odgovorim jutri, zdaj je čas za v mižule, ob petih je auf.

 

Aja, ok.. sm mislu da je blo kej posebej s TČ narobe pr delovanju. Ker 60 kWh mi ne porabmo v celmu tednu.

[berghaus]

Ne, TČ je predla kot mora, dogodek sem omenil zaradi tega, ker me je porinil v spoznavanje sistema. Drugače se verjetno nikoli ne bi lotil softwarea in hidravlike.

 

Kar se tiče klešov na forumu.....prvo eno pojasnilo. V vezi TČ sem hotel najbolj enostaven sistem kar je obstajalo na trgu. Nobenih fensi pritiklin, najbolj enostaven regulator, sobni termostat, navadni hidravlični ventili, nič termostatskega, goli ruski sistem.

 

Po forumu sem namreč dobil čedalje bolj jasno podobo, da se narod najbolj jebe s temi sistemi ker so zakomplicirani, podpore prodajalca pa nimajo. Z enim od večjih ponudnikov TČ v Sloveniji smo se zapeli, ker kupcu prepoveduje spremembo temperaturnega režima na regulatorju!! Torej, če je babi temperatura vode prenizka in hoče dvignit za stopinjo ali dve ji grozijo z izgubo garancije. Drugi primer, kupec ima porabo 154 kWh v 24 urah! Kličejo na podporo, serviserja, dobijo nazaj, da je to popolnoma normalna poraba in da ne bodo za brezveze hodili k njim, da kaj so pa mislili, da se bodo greli zastonj. Ženska mi je jokala v telefon. Po petih minutah smo ugotovili, da se grejejo samo na elektro grelec. Z njenim možem sva se preko telefona sprehodila preko nastavitev, poglihala zadevo, čez teden dni so se oglasili pri nas in nam prinesli vina in kave v zahvalo. Te korespondence so po moje še vedno na forumu, tega je toliko, da ubi bože. 

 

Ampak če se vrnem malce nazaj, meni osebno je bila prioriteta spoznati sistem (ki je lahko katerikoli, peleti, whatnot) v povezavi z bajto, za kar je tudi namenjen. Pomemben mi je bil odziv na spremembe.

 

Za primer: napram ostalim sem na forumu objavljal precej manjše porabe, ponekod tudi do 50%. Sam sem že slutil, da folk sploh nima porihtanih sistemov, pač zmontirali in prižgali. Jaz sem svojega, kot sem že omenil, speglal kolikor se je dalo. In vso peglanje objavil na forumu.

 

V tistem času smo že imeli štedilnik na drva, za katerega sem točno vedel, da na delovanje TČ ne vpliva ama čisto nič. Seveda se je kmalu vsula toča obtožb, da goljufam pri porabi z dogrevanjem v štedilniku. Pa sem se odločil, da skupaj naredimo test. Zbralo se nas je 5 komadov, med njimi nekaj montažerjev skeptikov, stehtali polno samokolnico bukovih drv, prekalkulirali toplotni dobiček iz njih in izkoristek štedilnika, ter zjutraj zakurili. In šli ven pit in kuhat golaž v kotličku. Klet smo preko dneva segreli na preko 30 stopinj, kurilo se je do poznih nočnih ur, toliko da smo porabili celo šajtrgo. In plato pira. Vmes so mojstri odčitavali moje števce.

 

Produkt testa je bil, da smo v času med in po kurjenju (obdobje 48 ur) porabili na TČ celo 4 kWh več, kljub podobnim zunanjim temperaturam. Ker jim ni bilo jasno kako je to mogoče, sem zastavil samo eno vprašanje: kako pa TČ ve, da notri kurim štedilnik? Ker če bi pazljivo brali moje peglanje TČ bi prebrali, da ne uporabljam histereze, da ne uporabljam termostata v sobnem regulatorju, ker ga enostavno na začetku sezone dvignem na maksimum. Medtem, ko smo v kleti dvignili temperaturo na preko 30 stopinj, je na sobnem termostatu v zgornjem nadstropju dvignilo temperaturo za borih 0,2 stopinja, na 23,7. Nastavljen je pa na 30. Torej temperatura v notranjosti prostorov v kleti popolnoma nič ne vpliva na sobni termostat (ok, dve desetinki, če smo natančni).

 

Edina varinta, če mi hočete to dopovedati, je da bi kuril tako močno, da bi pregrel ves beton in železo in to na tako temperaturo, da bi preko tlakov (ker imamo talno ogrevanje) začel ogrevati nazaj vodo v dvižnem vodu. Kar bi povzročilo, da se TČ ustavi/zmanjša moč. Ta se pa ni, čisto mirno je delala ves čas.

 

S tem testom smo končno zaprli poglavje velikega fajta med tistimi, ki so imeli poleg TČ doma tudi kamin. Koliko je bilo jebanja v glavo zaradi tega si misliti ne moreš. Zdaj je bila dovolj objava nastavitve sobnih termostatov, ker če si ga imel zraven kamina in nastavljenega v odvisnost od sobne temperature, potem ja, valda da si ustavljal TČ. Večina nas tega ni imela in smo se končno znebili ama res stalnega podjebavanja kako goljufamo pri objavljanju porab.

 

Na kratko, moja TČ dela samo in zgolj na podlagi krivulje in temperature povratnega voda. Če na brzino močno dvignem temperaturo v prostoru, recimo s kaminom ali štedilnikom, TČ niti trzne ne na to, pač količina stavbnega pohištva in njegov temperaturni zamik. Če pa bi kuril nonstop recimo par dni, da bi začel pregrevati že stavbno pohištvo, potem ja, dvižni vod ne bi več oddajal toliko toplote in bi TČ pričela invertat, zmanjševat moč.

 

Urniki, spet poglavje zate. Sem proti njim, iz več razlogov. Splošno mišljenje je, da z njimi šparaš. Kar ni res, dokazano, s testi. Celo ravno obratno, nekaj malega izgubljaš. Velja zgolj za TČ in sicer zaradi razmerja COP/povratni vod.

 

Teh for je še kar nekaj, mikroklima je že ena od takih na primer. Vojne podpornikov on-off sistema proti inverterjem ali pa nizkotemperaturnikov proti dvostopenjskim sploh omenjal ne bi. Je pa zanimiva debata 

[hordak]

berghaus reče pred 9 minutami:

Kar se tiče klešov na forumu.....prvo eno pojasnilo. V vezi TČ sem hotel najbolj enostaven sistem kar je obstajalo na trgu. Nobenih fensi pritiklin, najbolj enostaven regulator, sobni termostat, navadni hidravlični ventili, nič termostatskega, goli ruski sistem.

Jaz imam podobno, s tem da je TČ inverterska brez zalogovnika in vezana na termostat v dnevni. Termostat sicer ne deluje klasično kot pri plinu in nafti, tudi ko doseže nastavljeno temperaturo TČ še vedno dela in se ugasne šele, ko je temperatura nekaj desetink nad željeno (ne vem točno od česa je to odvisno). Če termostat odpreš, ima notri 24 jezičkov on/off, s katerimi krmiliš ob katerih urah želiš da toplotna dela, segrevanje sanitarne vode je seveda neodvisno od tega - simpl ko pasulj. V sedmih letih, kar jo imam se še nisem poglobil v kake druge nastavitve, razen termostat. Spomladi ga samo spustim na 16 stopinj in se čez poletje nikoli ne prižge, jeseni pa nazaj na 22 ali 22,5

[HellAngel]

berghaus reče pred 23 minutami:

 

Za primer

 

 

Hehe... Kaj pa ni blo majstrom jasno? Seveda da bo TČ delovala na komande iz termostata, pa maš loh ti TČ na luni če češ. Lohk ti v kleti pri TČ 40 stopinj, ampak če termostat v zgornjem štuku zaznava običajno temperaturo bo laufal TČ normalno. Če pa kuriš kamin v bivalnih prostorih (kjer maš termostat) ti pa verjetn TČ ugaša ko je temp. zadostna?

 

Tole z urniki pa tud mene zanima.. Mam plinsko peč s pretočnim bojlerjem, ampak so že običajna nihanja iz mesca v mesec tolkšna (pač november bolj mrzel kot oktober) da ne bi blo za primerjat. Tko da zaenkrat mam ponoč nastavljen na tri stopinje nižjo bivalno temp. kot podnevi.

[berghaus]

hordak reče pred 15 minutami:

Jaz imam podobno, s tem da je TČ inverterska brez zalogovnika in vezana na termostat v dnevni. Termostat sicer ne deluje klasično kot pri plinu in nafti, tudi ko doseže nastavljeno temperaturo TČ še vedno dela in se ugasne šele, ko je temperatura nekaj desetink nad željeno (ne vem točno od česa je to odvisno).

 

To je histereza termostata.

 

 

[Death]

Evo jaz se pri TČ sploh ne zafrkavam z nastavitvam. Vse kar nastavim je histereza dovodne vode v talno gretje, ki jo imam nekje na 28+-2 C pozimi, v ostalih obdobjih pa imam talno gretje pač izklopljeno, TČ pa greje samo sanitarno vodo na 55 C. To je edini del, ki bi ga lahko še malo spustil, vendar nisem prepričan, če je to pametno. Na koliko imate pa vi nastavljeno(imam 240l zalogovnik, tako da lažje izravnava dolgo najstniško tuširanje)? 

[berghaus]

HellAngel reče pred 5 minutami:

 

Hehe... Kaj pa ni blo majstrom jasno? Seveda da bo TČ delovala na komande iz termostata, pa maš loh ti TČ na luni če češ. Lohk ti v kleti pri TČ 40 stopinj, ampak če termostat v zgornjem štuku zaznava običajno temperaturo bo laufal TČ normalno. Če pa kuriš kamin v bivalnih prostorih (kjer maš termostat) ti pa verjetn TČ ugaša ko je temp. zadostna?

 

Seveda, če presežeš nastavljeno temperaturo (plus histerezo termostata). 

 

Največ ni bilo jasno tistim, ki so ravnokar prešli iz visokotemperaturnih sistemov, na primer kurilnega olja.  

 

 

HellAngel reče pred 5 minutami:

 

Tole z urniki pa tud mene zanima.. Mam plinsko peč s pretočnim bojlerjem, ampak so že običajna nihanja iz mesca v mesec tolkšna (pač november bolj mrzel kot oktober) da ne bi blo za primerjat. Tko da zaenkrat mam ponoč nastavljen na tri stopinje nižjo bivalno temp. kot podnevi.

 

Za plin ti žal glede urnikov ne morem nič trditi, ker tega sistema ne poznam. Verjetno gre za radiatorsko ogrevanje, ki je skoraj trenutno, vsaj napram TČ v povezavi s talnim. Tu moraš upoštevati COP in fazni zamik, ki je ponekod tudi po več kot 12-24 ur, odvisno od temperature dvižnega voda. Naš je dokaj hiter, 6-8 ur.

 

Končni test pri več uporabnikih je pokazal, da 24/7 predenje TČ napram urnikom je skoraj izenačeno, oziroma celo "prišpara" kak procent. Potem je tu še nihanje notranje temperature, stand by pozicija kompresorja pa še kaj bi se našlo.

[berghaus]

Death reče pred 1 minuto:

Evo jaz se pri TČ sploh ne zafrkavam z nastavitvam. Vse kar nastavim je histereza dovodne vode v talno gretje, ki jo imam nekje na 28+-2 C pozimi, v ostalih obdobjih pa imam talno gretje pač izklopljeno, TČ pa greje samo sanitarno vodo na 55 C. To je edini del, ki bi ga lahko še malo spustil, vendar nisem prepričan, če je to pametno. Na koliko imate pa vi nastavljeno(imam 240l zalogovnik, tako da lažje izravnava dolgo najstniško tuširanje)? 

 

Pri nas je sanitarna voda nastavljena na 43 stopinj z overshootom na +2 (histereza). Uvrh glave, moraš pa računati, da imamo 500 litrški zalogovnik. 55 stopinj je popolnoma preveč in vsem svetujem, da jo zmanjšajo do višine, kjer jo inverter sam brez problema segreje. Pri tebi predvidevam elektro grelec pomaga pri zadnjih stopinjah?

[jlpktnst]

berghaus reče Dne, 21. 12. 2020 at 10:20:

 

Pri nas je sanitarna voda nastavljena na 43 stopinj z overshootom na +2 (histereza). Uvrh glave, moraš pa računati, da imamo 500 litrški zalogovnik. 55 stopinj je popolnoma preveč in vsem svetujem, da jo zmanjšajo do višine, kjer jo inverter sam brez problema segreje. Pri tebi predvidevam elektro grelec pomaga pri zadnjih stopinjah?

Meni se recimo malo drugače obnaša. Elektro grelc se zapali šele če greje več kot pol ure (uro?) nazadnje sem opazu da se je zapalu pri legioneli, ki je 1x na mesc. Vem da verjetno ne bi rabu samo better safe ...

 

Mam pa misilm da max na 51 pa max drop na 8 oz. tam nekje. V realnosti to zgleda da če se začneš tuširat pri 43 tik predno ga triggera hitro spraviš vodo do 38, ker ima zamik med tem ko zalaufa gretje na sanitarno in predno segreje karkoli... Max pa tud butne do 53 ko obrne vmes režim pa spusti kokr je pač naredu. Neki časa sem laufal režim 41-48 pa je potem 4x ali večkrat na dan grel vodo. Cirkulacija pač požre svoje. Poleti je to ok, pozimi pa ne glih ker potem skoz preklaplja in manj časa greje.

[Death]

jlpktnst reče pred 1 uro:

Meni se recimo malo drugače obnaša. Elektro grelc se zapali šele če greje več kot pol ure (uro?) nazadnje sem opazu da se je zapalu pri legioneli, ki je 1x na mesc. Vem da verjetno ne bi rabu samo better safe ...

 

Mam pa misilm da max na 51 pa max drop na 8 oz. tam nekje. V realnosti to zgleda da če se začneš tuširat pri 43 tik predno ga triggera hitro spraviš vodo do 38, ker ima zamik med tem ko zalaufa gretje na sanitarno in predno segreje karkoli... Max pa tud butne do 53 ko obrne vmes režim pa spusti kokr je pač naredu. Neki časa sem laufal režim 41-48 pa je potem 4x ali večkrat na dan grel vodo. Cirkulacija pač požre svoje. Poleti je to ok, pozimi pa ne glih ker potem skoz preklaplja in manj časa greje.

Pa zakaj bi človek metal stran energijo in imel večje stroške zaradi 5 s zamika pri odpiranju tople vode. Tole nisem nikoli razumel.

[berghaus]

Sploh ni panike, če ti sede kako se sistem odziva in imaš porabo v mejah normale. Folku sem bolj ali manj svetoval ko so naleteli na težave, če zadeva dela tipi topi brez veze štefnarit okoli mašine. Dejstvo pa je, da je precej kupcev predimenzionirala svoje sisteme in ti ne laufajo optimalno. Imel sem primer, kjer so 11 kW mašino, sparjeno s 1250 litrškim zalogovnikom gnali na 65 stopinj v bajti, ki je na ravni pasivne, v izmeri 125 kvadratov neto bivalne površine. Bajta, ki jo 6 kW inverter poje za doručak. Na vprašanje zakaj koji kurac 1250 litrov zalogovnika, prodajalec jim je povedal, da tako sigurno ne bodo ostali brez tople vode. Jebalo se je temu prodajalcu kok bodo imeli oni tople vode, samo da je pobasal keš. Zavohal je keš in naivne kupce. 

 

Povezal sem jih s frendom, ta jim je prišel zamenjati modul in odklenil moč inverterja ter ga spustil na 8 kW, zmanjšal temperature in pregledal kompresor, ki je do takrat imel toliko zagonov, da se je prijel za glavo. Za vsak slučaj je zamenjal oba voda povezave izmenjevalca s kompresorjem. Kaj so naredili s tistim zalogovnikom pojma nimam.

 

Kar se legionele tiče jo v svoji bajti ne boš videl nikoli. Je stvar evropske zakonodaje, kot naprimer stop-go sistem v avtu, ki služi za dvig euro 6 točk, v resnici pa ne ravno blagodejno vpliva na kar nekaj sklopov avtomobila. Tudi če se izvaja protilegionelni program, se ta v večini primerov izvaja nepravilno. TČ sistem sanitarne vode je zaprt sistem. Ti ne greješ direktno vodo iz vodovoda, ampak vodo, ki je v zaprtem sistemu kroga dvižnega in povratnega voda s kretnico T potnega ventila. Temperaturo te vode potem predajaš vodovodni vodi preko izmenjevalca, ponavadi v bojlerju ali pa zalogovniku. Večina uporabnikov naštima legionela program za ponoči. Sistem dvigne temperaturo krožnega voda in cirkulativno preko izmenjevalca vodo v bojlerju. Kaj pa preostali vodovod razvejan po bajti? Do jutra, ali celo popoldneva/večera, ko se začne to vodo porabljati je njena temperatura že zelo padla, razen pri termo zalogovnikih in zalogovnikih sistema Cube, takšnega imamo tudi mi, kjer je padec temperature 1 stopinja/24ur. Pa tudi mi ne delamo tega, da bi odprli vse pipe in za vsaj 5 minut točili vročo vodo, zmanjkalo bi jo itak v dveh minutah. Oziroma bi njena temperatura hitro padla pod legioneli nevarno.

 

Če pogledava tvoj primer, legionelnega greješ na 65 stopinj, legionela pa preživi do 60. Torej si 5 stopinj over shota. Verjetno nimaš huronskega zalogovnika, ampak bolj razširjen 240 litrški bojler. 240 litrov ne pomeni, da je notri 240 litrov vroče vode, ker se vroča in mrzla voda plastita. Zdaj odpri vse pipe in štopaj čas, ko bo temperatura te vode padla na 60 stopinj. Zelo hitro se to zgodi.

 

Ljudje bolj pozabljajo na pomembnost čiste klima naprave, ki je precej bolj nevarna, kot domači vodovod.

 

Mimogrede, ne bi mogli živeti brez cirkulacije?

[Caffrey]

Ima kdo kakšno idejo, kako najceneje vikend ogrevat takrat ko nas ni gor? Recimo na nekih 18 stopinj? Klima? Električni radiator/panel?

Drugače mamo kamin na drva, samo pač traja ko prideš gor. Je pa nov objekt, dobro izoliran.

[bna]

Caffrey reče pred 1 uro:

Ima kdo kakšno idejo, kako najceneje vikend ogrevat takrat ko nas ni gor? Recimo na nekih 18 stopinj? Klima? Električni radiator/panel?

Drugače mamo kamin na drva, samo pač traja ko prideš gor. Je pa nov objekt, dobro izoliran.

https://www.emundia.si/pec-na-pelete-lory-8-bez?utm_source=ceneje&utm_medium=products&utm_campaign=ceneje_products&utm_content=pp_1

 

problem je samo premajhen zalogovnik za pelete 

13 kg je pomoje dovolj za ene tri sni 

[DannySmit]

Caffrey reče pred 4 urami:

Ima kdo kakšno idejo, kako najceneje vikend ogrevat takrat ko nas ni gor? Recimo na nekih 18 stopinj? Klima? Električni radiator/panel?

Drugače mamo kamin na drva, samo pač traja ko prideš gor. Je pa nov objekt, dobro izoliran.

Glede na to da mate že kamin na drva in da gre za vikend bi imo klima zadostovala za ogret na hitro en prostor plus poleti ti še hladi, investicija je pa poceni in hitra

23. december 2020 uredilo bitje Kunta Kinte

[berghaus]

Klima definitivno.

[Lunco]

@berghauszakaj ne napišeš kdo ti je delu? 

 

@Caffrey a mate net na vikendu? omisli si neki, da lahk remote vklopiš, da ti segreje predno prideš gor. 

 

Kako se vam zdi ta predračun: 

23. december 2020 uredilo bitje Lunco

[Caffrey]

Ni neta, ampak to ni problem. Mam se nekje od T2 sim kartice, bi nekaj ze pogruntal. Pol klima najboljs. Ravno prav, ker lahko eno rabljeno dobim, ker sosedje renovirajo hiso. 

[hordak]

Lunco reče pred 57 minutami:

Kako se vam zdi ta predračun: 

Toplotna se mi zdi malo draga, ne vem no, a so visokotemperaturne toliko dražje, naj kdo drug ki pozna trg pove. Če ti kaj pomaga, je tu moj predračun iz 2013 za primerjavo, subvencija ni všteta, na to ceno sem dobil še jurja nazaj od sklada.

 

[berghaus]

Lep primer zakaj imeti sekundarno podporo ogrevanju, pri nas imamo prvi major defekt po 10 letih na TČ. 

 

Včeraj zvečer prišla z mojo zvečer domov, takoj ko je hčera povedala, da ni tople vode, sem vedel da je nekaj narobe. TČ je bila v stanju napake pod oznako E7, kar pomeni napaka na ventilatorskem delu. Obvestil sem montažerja, ki mi je po svoji navadi naročil, da odprem zunanjo enoto in grem po sistemu eliminacije.

 

Po resetu enote videl, da zažene zgornji ventilator, spodnjega pa zgolj na izi, potem se ustavi. TČ proba 3-4 ponoviti zagon, ker ne uspe, gre zopet v error.

 

Ročno probal ventilator, ni nič blokiran, zavrti se na izi. Preveril uparjalnike, lepi čisti. Na PCBju preveril in spucal vse kontakte, zaradi možnosti oksidacije. Isti rezultat.

 

Kar verjetno pomeni, da je fuč elektronski sklop zagona ventilatorja, torej PCB. 

 

Predvideni stroški: če je fuč motor ventilatorja cca 100 evrov, če bo potrebna menjava PCBja (skoraj zagotovo) cca 200 evrov. Montažerju že poslal fotko PCBja in identifikacijsko ploščico zunanje enote. Kot običajno, se te stvari zgodijo za praznike, torej letos nema ništa od popravila.

 

Za gretje sanitarne vode sem priklopil grelec zalogovnika, tako da za toplo vodo ni problem, prešli v eco način porabe.

 

Za ogrevanje zalaufal klimo in preklopil bypass na izključno notranji krogotok. Drv imamo vrh glave, kamin je pripravljen, če bi se zunaj pripravljal res hud mraz lahko hitro pripravimo še kletni štedilnik. Pri teh temperaturah je klima uvrh glave. 

 

@Lunco, se iskreno opravičujem, ni mi niti na misel prišlo, da bi mogoče kdo potreboval tega montažerja, je pa gospod iz Maribora in sicer gre za:

 

https://www.mojmojster.net/vladimir-nerat-elektro-dela-klimatske-naprave