Kako do najcenejše elektrike?

[berghaus]

@Arey, zadeva je precej enostavna, bom bolj podrobno pojasnil.

 

Klima ni nič drugega kot takenako toplotna črpalka, le da deluje po sistemu zrak-zrak. In lahko deluje z manjšo močjo. Tole zahteva bolj podrobno pojasnilo.

 

Naša toplotna črpalka je precej predimenzionirana, ker je bila postavljena po prvotnem gradbenem načrtu, ki bi zajemal 12 cm fasade in 16 cm izolacije v strehi. Gradbeni načrt smo spremenili, moč toplotne pa ne. Nazadnje smo dali 20 cm fasade in 30 cm izolacije v streho. Kar bi komot pokrivala 8 kW mašina, mogoče celo 6 kW. 

 

Problem teh mašin je, da lahko delujejo samo z neko minimalno močjo, naša konkretno z najmanj 1 kW. Če ima COP 3, pomeni da takrat daje v hišo za porabljen kilowat elektrike 3 kilowate toplote. Z manjšo močjo ne more delati, gre za zaščito kompresorja, ker bi pri manjši moči obrati kompresorja nezadostno podmazovali sestavne dele.

 

Problem je, ko je hiša toliko izolirana, da pri določeni zunanji temperaturi rabi konstanten vložek manj kot 3 kilowate toplote. To se kaže tako, da se toplotna črpalka prižiga in ugaša, rečemo da taktira. Kar je največja smrt za kompresor. Simpl povedano, hiša potrebuje manj toplote, kot jo je TČ sposobna oddajati pri minimalni moči. Pri naši bajti je to nekje pri zunanjih 0 stopinjah. 

 

Tu nastopi klima. Ta lahko deluje pri minimalni moči 0,3 kW. Gre za Mitshubishijevo napravo, ki ima COP dokaj podoben naši osnovni toplotni črpalki, torej nimamo nobenih posebnih izgub, razlika je zgolj v tem, da klima stalno lepo prede, brez da bi se ugašala in prižigala vsakih 30 minut, kompresor ima najraje, če stalno deluje v optimalnih razmerah.

 

Treba je še nekaj povedati, obe naši enoti, tako klima (imamo dve klimi, delavnica ima svojo split klimo) kot TČ sta inverterja, to pomeni, da prilagajata moč glede na potrebe. TČ deluje optimalno pri zunanjih temperaturah okoli -5 stopinj in nižje, klima pa pri temperaturah do 0 stopinj. Pri ničli deluje nekje z 80% močjo.

 

Oba ta sistema nočeš gnati predolgo na 100% (obremenitev kompresorja) in pod minimumom (taktiranje.)

 

Idealno bi bilo, da imaš narejen projekt, kjer ti lahko pokriva TČ tako prehodna obdobja, kot hude zime s polarnim mrazom. To so zaenkrat sposobne samo renomirane znamke hudih cenovnih razredov. Večina kupcev se odloča za projekt, kjer jim bo toplotni sistem pokril hude zime, precej bolj se bojijo, da jim TČ ne bi zmogla segreti bajto, kot pa taktiranja v prehodnem obdobju. Tu pri nas nastopi kanalski klimni sistem. 

 

Fora je bila samo v tem, da sem močno podcenjeval našo klimo, torej sklepal, da v novembru raje vklopim TČ, da se klima ne bi matrala. Po tokratnem testu vidim, da nam klima komot pokrije potrebo po ogrevanju daleč preko prehodnega obdobja, TČ pa s tem prišparam nebroj število vklopov in izklopov kompresorja.

 

Reciva, da je bil ta strojelom na TČ manjše presenečenje zame, ker sem mislil, da vse skupaj poznam do potankosti. Nisem se pa v teh letih nikoli spravil delati test, do kdaj lahko laufam klimo, predno bi se bajta začela ohlajati in bi imeli manjko kilowatov toplote v njej. Ko je TČ crknila, smo se pripravljali, da bomo konkretno zajedli v naše rezerve drv, za podporo kamina in štedilnika, to sem pisal takrat, ko se je strojelom zgodil, lahko bereš na prejšnji straneh. 

 

Crkot se je zgodil 23.12.2020, ponovni zagon TČ pa smo imeli 12.01.2021. V tem času smo dvakrat zakurili štedilnik v kleti (proti večeru, temperiranje kleti zaradi precej manjše izolacije vkopanega dela) in enkrat kamin, kar se je itak izkazalo kot napaka (opis nekaj postov nazaj). V bajti smo imeli stalno pretoplo. Vse skupaj je izpadlo celo tako, da mi je bilo vseeno, kdaj bo TČ zrihtana.

 

Položnica za decembrsko elektriko je 170 evrov, kar bo verjetno za marsikoga izpadlo veliko, je pa v resnici pod povprečjem za december, smo namreč veliki porabniki štroma (poleti je položnica med 80-90 evri), navsezadnje je dalavnica stalno ogrevana s svojo klimo. Teh 170 evrov pokriva vso ogrevanje hiše (minus karjola drva za štedilnik in kamin), vso toplo vodo in vse električne pritikline (teh je pa toliko, da me je groza, 3x komp vžgani 24/7, 2x TV, 2x skrinja, 3x hladilnik, čistilna naprava, ogrevanje delavnice, vso orodje v delavnici vključno s trifazno kombinirko, ženin kozmetičen salon.....itd itd, brezveze da sploh naštevam).

 

 

16. januar 2021 uredilo bitje berghaus

[Arey]

Kul razlaga, hvala. 
Zanima me se to “taktiranje”. Zakaj bi bila smrt za kompresor ce se priziga in ugasa, tko namrec hladilnik dela celo svoje zivljenjsko obdobje. Tudi kar sem bral, un forum podmojohiso al whatever included, nisem nikjer zaslisal da bi bilo priziganjenin ugasanje kompresorja problematicno. Verjamem da je boljse da skos dela, sam da bi blo pa prav smrt priziganje in ugasanje mi je pa cudno. 
Prej bi rekel da je bedno da ti crpalka skos dela na najmanjsi moci ker ima AFAIK tam najslabsi izkoristek (popravi me se se motim). 
Nisem pa vedel da majo klime 3.0 cop, to prvic slisim, lol  Se vidi da nisem nic tega raziskoval. Sm pa tut jz razmisljal met neko kanalno klimo in cau, ampak bolj za poletja kot zime. 

[berghaus]

Vzemi smrt za kompresor z malce rezerve, navsezadnje so zgrajeni za kar nekaj ciklov. 

 

Smrt za kompresor gledava iz vidika možnega strojeloma, ki se pri toplotni črpalki lahko nanaša na troje sklopov, ventilatorskega, kompresorskega in vodno obtočnega, torej vodne pumpe. Od vseh je tu najbolj obremenjen kompresorki sklop v navezi z ventilnim med plinskima povezavama. Ventilatorski ni problematičen iz vidika taktiranja, prav tako ne obtočni. Pri kompresorju pa je zadeva malce drugačna.

 

Prvo ne primerjati kompresorja hladilnika s kompresorjem toplotne črpalke, ki imata isti princip, pa drugačno izvedbo, pritiske in delto na plinskem delu (primarni in sekundarni). 

 

Zanemariva izkoristke, ki precej padejo pri taktiranju. Naštel bom zgolj nekaj tistih stvari, s katerimi me je poučil montažer in kolikor se jih sploh spomnim. Kot prvo pri taktiranju/minimalnih moči prihaja do manjšega podmazovanja kompresorja. Zaradi pogostega ustavljanja prihaja do povečanega bremenjenja ventilnega dela, ko kompresor razbremenjuje pritisk. In obratno, ko ob zagonih nalaga sistem. S pogostimi zagoni se dodatno obremenjuje motorni del kompresorja, ter ves plinski del, že zaradi nihanja temperatur (pokajo spoji in tesnilni deli)

 

On mi je pojasnil zadevo s tem, kot bi z avtom šel na morje, pa ne prevozil celo pot v kosu, ampak bi se ustavil vsak kilometer in ugasnil avto, ga spet prižgal in tako vsak kilometer (stop and go). Avto bi verjetno tako pot naredil brez problema. Vprašanje kaj bi bilo, ko bi tako pot ponovil stokrat. 

 

Hvala bogu je taktiranje pri inverterjih manj problematično zaradi soft starta sistema, vseeno pa ga lastniki ne maramo. Načeloma naj bi zaradi taktiranja ne skrbeli in tudi nismo, dokler se na sistemih ni zgodilo nekaj strojelomov kompresorjev, kjer so bile ugotovljene tudi hude številke zagonov (7000-10.000 letno).

 

Moje pisanje vzemi kot napihnjen strah pred umorom kompresorja, montažerji te bodo pri taktiranju prej opozorili na precej slabši izkoristek 

 

Je pa na starih mašinah (npr naša) precej grdo slišati, ko se kompresor ustavi in ventilni del spusti pritisk, kot bi močno kihnila in dobiš občutek, da tako pogosto početje ne more ravno blagodejno vplivati na sam sistem. Ampak zaenkrat deluje tako kot mora. Trkam na les.

 

Še glede klim in COPa. Mogoče boš manj presenečen ob informaciji, da so po principu naše toplotne črpalke v bistu predelane klime  

[jlpktnst]

berghaus reče Dne, 16. 1. 2021 at 16:51:

Vzemi smrt za kompresor z malce rezerve, navsezadnje so zgrajeni za kar nekaj ciklov. 

 

Smrt za kompresor gledava iz vidika možnega strojeloma, ki se pri toplotni črpalki lahko nanaša na troje sklopov, ventilatorskega, kompresorskega in vodno obtočnega, torej vodne pumpe. Od vseh je tu najbolj obremenjen kompresorki sklop v navezi z ventilnim med plinskima povezavama. Ventilatorski ni problematičen iz vidika taktiranja, prav tako ne obtočni. Pri kompresorju pa je zadeva malce drugačna.

 

Prvo ne primerjati kompresorja hladilnika s kompresorjem toplotne črpalke, ki imata isti princip, pa drugačno izvedbo, pritiske in delto na plinskem delu (primarni in sekundarni). 

 

Zanemariva izkoristke, ki precej padejo pri taktiranju. Naštel bom zgolj nekaj tistih stvari, s katerimi me je poučil montažer in kolikor se jih sploh spomnim. Kot prvo pri taktiranju/minimalnih moči prihaja do manjšega podmazovanja kompresorja. Zaradi pogostega ustavljanja prihaja do povečanega bremenjenja ventilnega dela, ko kompresor razbremenjuje pritisk. In obratno, ko ob zagonih nalaga sistem. S pogostimi zagoni se dodatno obremenjuje motorni del kompresorja, ter ves plinski del, že zaradi nihanja temperatur (pokajo spoji in tesnilni deli)

 

On mi je pojasnil zadevo s tem, kot bi z avtom šel na morje, pa ne prevozil celo pot v kosu, ampak bi se ustavil vsak kilometer in ugasnil avto, ga spet prižgal in tako vsak kilometer (stop and go). Avto bi verjetno tako pot naredil brez problema. Vprašanje kaj bi bilo, ko bi tako pot ponovil stokrat. 

 

Hvala bogu je taktiranje pri inverterjih manj problematično zaradi soft starta sistema, vseeno pa ga lastniki ne maramo. Načeloma naj bi zaradi taktiranja ne skrbeli in tudi nismo, dokler se na sistemih ni zgodilo nekaj strojelomov kompresorjev, kjer so bile ugotovljene tudi hude številke zagonov (7000-10.000 letno).

 

Moje pisanje vzemi kot napihnjen strah pred umorom kompresorja, montažerji te bodo pri taktiranju prej opozorili na precej slabši izkoristek 

 

Je pa na starih mašinah (npr naša) precej grdo slišati, ko se kompresor ustavi in ventilni del spusti pritisk, kot bi močno kihnila in dobiš občutek, da tako pogosto početje ne more ravno blagodejno vplivati na sam sistem. Ampak zaenkrat deluje tako kot mora. Trkam na les.

 

Še glede klim in COPa. Mogoče boš manj presenečen ob informaciji, da so po principu naše toplotne črpalke v bistu predelane klime  

 

Fajn zvok je ko se ustavi in obrne delovanje (odtajanje) Čhhhhhhhh

 

Uglavnem izkoristek 3x? Jaz sem mel oktobra, novembra to, zdej ko je mraz imam bolj 2x. Kam bi šel človek gledat v lovu za višji izkoristek?

 

Razlika klima vs toplotne črpalke je poleg par drugih reči (berg omenil) večinoma to, da delajo TČ lahko do -20, -30 ... odvisno od modela, ker so dimenzionirane tako, da preživijo več zmrzovanja zunanje enote (večji hladilnik, večje in večji razmak med rebri). To je predvsem bistvena razlika za delovanje v praksi. Zato pa klime nimajo deklariranih nekih fejst minusov, razen kakšni dražji modeli.

[monikav]

zanima me kakšne toplotne črpalke pa imate kaj, mi smo gledali te najboj osnovne Daikin. Pa bi rada slišala, še vaša kakšna mnenja, ter prevsem, kakšno, ki je res ugodna za svojo ceno in da dobro ogreva 90kvadratov stanovanje v hiši, ter nam ni potrebno še alternativnih virov energije zraven imeti.

 

gledali smo malo na tem linku, mi je pa včasih kar malo žal, ker nimajo takoj še cen zraven, da bi vsaj lahko že takoj bila seznanjena, koliko stane in potem še drugje pogledam : Toplotne črpalke
 

 

ima kdo kakšno dobro izkušnjo in kakšno je kaj postavil, da mu brez problema ogreva tako kvadraturo.

[hordak]

Jaz imam Panasonic 8 kW, ogrevam 180 kvadratov s talnim gretjem brez problema. Zmontirana 2013 in od takrat dela brez ene napake ali servisa. Lansko  leto mi je sicer crknil tropodni ventil na bojlerju, strošek 150 evrov, ampak to ni del toplotne, drugega nič.

Sicer pa katerakoli japonska je dobra(Daikin, Mitsubishi, Toshiba itd.) Kitajske so povečini jajca in loterija, evropske so pa iste kot japonske, razen da imajo bolj fensi ohišja in lepše spete kable v notranjosti, so pa še enkrat dražje. Vsaj tako pravi moj monter.

[berghaus]

Naša 11 kW Daikin ogreva preko talnega 210 m2 in vso toplo vodo. V 8-9 letih smo ravno letos menjali enega od ventilatorjev zunanje enote. Ostalo pač pritisneš gumb in to je to. 

[VonGriffin]

a za TC je talno pogoj ? kaj pa starejse stavbe ki imajo le klasicno centralno ?

[Kruz]

VonGriffin reče pred 19 minutami:

a za TC je talno pogoj ? kaj pa starejse stavbe ki imajo le klasicno centralno ?

ne, ampak je precej boljš izkoriščena s talnim, kot pa na radiatorje

23. marec 2021 uredilo bitje Sovir

[berghaus]

Za radiatorje in konkretno izolirano bajto je klasična TČ dovolj, seveda pravilno dimenzionirana.

 

Za radiatorje in slabo izolirano bajto pa pride v poštev dvostopenjska TČ.

[VonGriffin]

kaj pa je konkretno izolirana bajta:

 

-nove troslojne alu okne

.podstresje 25 izolacije

-zunaj termopuc, ki je bolj omet kot izolacija

-zidano je s klasičnim zidakom

[berghaus]

Nope, brez fasadne izolacije (15cm) niti ne razmišljaj o navadni TČ na radiatorjih.

[VonGriffin]

samo potem se ti na porabo sploh ne splaca visokotemperaturna toplotna črpalka ?

[Brenta]

VonGriffin reče pred 8 minutami:

kaj pa je konkretno izolirana bajta:

 

-nove troslojne alu okne

.podstresje 25 izolacije

-zunaj termopuc, ki je bolj omet kot izolacija

-zidano je s klasičnim zidakom

Toplotna črpalka je smiselna samo in izključno za fino izolirane bajte + nizkotemperaturno ogrevanje (talno).

Čim imaš klasično centralno, izgubljaš čisto preveč zaradi ogrevanja vode na visoke temperature. Potem pa folk plačuje po 300+ eur štroma, ali pa jih zebe in razlagajo naokoli kako fino malo pokurijo.

Kakšen tip ogrevanja se ti najbolj splača je odvisno tudi od tega, kakšen imaš trenutno dimnik in pa velikost kurilnice. Verjetno so drva + zgledno velik zalogovnik cenovno najbolj ugodna varianta, če imaš le prostor za to. Sicer pa niti ni tako zelo faljeno poračunat koliko te pride ogrevanje na plin, če imaš plinovod do bajte. Ker je peč izredno majhna, izpušni plini imajo nizko temperaturo in lahko zelo malo dogrevaš čez cel dan.

[berghaus]

To ni čisto res, dvostopenjska, oziroma tako imenovana visokotemperaturna TČ se konkretno splača v slabo izoliranih objektih, sploh ker so cene teh naprav v zadnjih letih padle. Govorim napram obnovi celotne kurilnice.

 

Če imaš v takem objektu sistem, ki si se ga zgolj naveličal in bi nekaj modernega, potem investicija ni smiselna. Če pa je sistem dotrajan in potreben zamenjave, pa je razmislek v smeri nadgradnje na VTTČ zelo na mestu. 

[Brenta]

Tako bom rekla, vem za 2 primera kjer se to ni konkretno izplačalo. In je pod črto strošek zelo primerljiv s kakšnim drugim principom ogrevanja, ki terja precej manjšo začetno investicijo.

Vsi tisti, ki pravijo, da se jim izplača pa po mojih izkušnjah padejo v eno izmed spodnjih kategorij:

- zraven kurijo kamin in tam pokurijo po 5 kubikov drv (kar pri meni za relativno dobro izolirano novo bajto s talnim ogrevanjem pomeni skoraj letno zalogo drv)

- zmrzujejo pri 18 stopinjah

[berghaus]

VonGriffin reče pred 47 minutami:

samo potem se ti na porabo sploh ne splaca visokotemperaturna toplotna črpalka ?

 

Zakaj ne?

 

V radiatorju rabiš recimo po projektni dokumentaciji 70 stopinj. Zdaj ali jo boš dosegal z nafto, drvmi ali pa z VTTČ je radiatorju vseeno. Razlika je med kilowatno pridelavo, ki je pri kurilcu nekaj manj kot 10 kW/h na liter (torej cca 1 evro), ne upoštevajoč izgube, pri lesu 4 kW/h, neupoštevajoč izgube, ne sprašuj me za ceno polena ) ali pa če vzameva 10 kW VTTČ, s COPom okoli 4, cena kW ure je pa nekje 0,12€ z vsemi pritiklinami. 

[berghaus]

Brenta reče Pravkar:

Tako bom rekla, vem za 2 primera kjer se to ni konkretno izplačalo. In je pod črto strošek zelo primerljiv s kakšnim drugim principom ogrevanja, ki terja precej manjšo začetno investicijo.

Vsi tisti, ki pravijo, da se jim izplača pa po mojih izkušnjah padejo v eno izmed spodnjih kategorij:

- zraven kurijo kamin in tam pokurijo po 5 kubikov drv (kar pri meni za relativno dobro izolirano novo bajto s talnim ogrevanjem pomeni skoraj letno zalogo drv)

- zmrzujejo pri 18 stopinjah

 

Potem veš za dva nesrečna primera, ki sta se verjetno požvižgala na projektno dokumentacijo, jaz poznam nebroj tistih, ki so izjemno zadovoljni s sistem VTTČ, pač preko svetovanja o ogrevalnih sistemih po načinu toplotnih črpalk.

 

Zgodba o kurjenju kamina ob primarnem sistemu TČ je že prežvečena, preglodana in izpljuvana. Predvsem pa napihnjena u pm. Zelo znane so zgodbe tistih, ki sistemov TČ sploh nimajo, poznajo pa kup folka, ki ima očitno zalogo NEK Krško v svojih polenih.

 

Zmrzovanje pri -18 stopinjah s sistemom VTTČ, ki deluje s COPom do -28 stopinj lepo nakazuje nepoznavanje sistema, oziroma izredno odstopanje od projektne dokumentacije. 4 kW sistem ne spada v kameno brunarico na Kredarici. Tu sistem ni popolnoma nič kriv. Enako bi bilo, če bi sobo grel na vžigalnik za cigarete in bi zmrzoval notri. Je plin, vseeno ne moreš reči, da v ta prostor ne sodi sistem ogrevanja na plin, kajne?

[Brenta]

berghaus reče pred 2 minutama:

Zmrzovanje pri -18 stopinjah s sistemom VTTČ, ki deluje s COPom do -28 stopinj lepo nakazuje nepoznavanje sistema, oziroma izredno odstopanje od projektne dokumentacije. 4 kW sistem ne spada v kameno brunarico na Kredarici. Tu sistem ni popolnoma nič kriv. Enako bi bilo, če bi sobo grel na vžigalnik za cigarete in bi zmrzoval notri. Je plin, vseeno ne moreš reči, da v ta prostor ne sodi sistem ogrevanja na plin, kajne?

Zmrzujejo pri ogrevanju prostorov na max 18 stopinj, ne pri zunanji temperaturi -18 stopinj.

Problem toplotnih črpalk je, da itak delujejo najslabše takrat, ko jih najbolj rabiš (torej pri zelo nizkih zunanjih temperaturah) in ti grelno število fiiiiiino pada. Itak ti proizvajalec poda teoretično številko, dobljeno pri najbolj ugodnih pogojih za delovanje sistema, grafa kako to število pada z zunanjo temperaturo ti pa verjetno ne poda.

In vztrajam pri trditvi, da TČ znajo bit zelo fina stvar za novo gradnjo in ne tako fina za stare bajte.

[VonGriffin]

tudi jaz sem imel vtis tko kot Brenta da ce nimas res dobre izolacija + talno, TS zerje strom

 

trenutno je centralna na drva/olje, letos sem menjal okna, ampak ce sem  ze pri tem bi se vrgel ven pec in zamenjal za nekaj bolj lagodnega in avtomaticnega; fasada pride na vrsto v naslednjih letih, ker se imam namen narediti par zadev na objektu samem

moznosti na plin, priklop zal ni. Aja trenutno sicer je TC ampak le za sanitarno vodo

23. marec 2021 uredilo bitje VonGriffin

[Kruz]

S TČ boš ob slabi izolaciji+radiatorji pokuril precej elektrike, ne bo kakšnega prihranka.

[berghaus]

VonGriffin reče pred 4 urami:

tudi jaz sem imel vtis tko kot Brenta da ce nimas res dobre izolacija + talno, TS zerje strom

 

Tako kot zerje kurilca. Ne da se vam dopovedati, da ima poraba TČ v primerjavi s porabo kurilca precej prednosti, problem je samo višina investicije. Ob pravilno dimenzionirani TČ pozabite na bučke stila so zmrzovali notri in podobne. Folk ima 16 kW mašine v razfukanih starih bajtah. Če pa tlači notri 8 kW stroj potem pa ja, zebe jih plus poraba je ogromna, ker TČ večinoma pomagajo elektrogrelci, sama preko kompresorskega uplinjanja ne zmore.

 

Zmotno je sledeče mišljenje: na zimo porabimo 3000 litrov kurilca, torej je bajta nikakva, a veš kolko štroma bi šlo, če bi fural TČ? 

 

Take fore ponavadi slišijo energetski svetovalci ob prvih srečanjih z uporabniki. HTTČ dela namreč največji prihranek pri čim višji porabi kurilca. Več kot je neka bajta prej porabila kurilca, večji bo prihranek s HTTČ. Razmerje je ponavadi 1:2 v korist HTTČ. Še enkrat, pomembno je pravo dimenzioniranje mašine! 3000 litrov kurilca na zimo je 3000 evrov v cisterno na začetku zime. To je pri Geniju zakupljenih 25.000 kWh! 

 

Sicer pa, brezveze karkoli pisati sem notri, ponavadi imaš na drugi strani ljudi, ki so slišali od nekoga, oziroma poznajo nekoga, ki.....saj veste kaj mislim. Če je VG karkoli pametnega človeka, bo glede na željo po konkretni investiciji najel energetskega svetovalca, ki mu bo iz prve roke načitabal kako in kaj. Forumska debata mu bo zgolj še bolj zmeglila sliko.

 

Sam sem bil pri cca 5-6 montažah HTTČ, pri njihovem zagonu, peglanju regulatorjev in nekajletni spremljavi porab. V sila različnih objektih. Da o številu nizkotemperaturnih sploh ne govorim, navsezadnje furamo našo že 8-9 leto.

 

Takole izgleda poročilo uporabnika po zamenjavi energenta:

 

Podroben opis objekta in ogrevanja:
Tip stavbe: enodružinska 1/2K+P+M
Direktno oogrevano: 200m2 na 20,5 do 24°C -povprečje vseh ogrevanih prostorov je cca 22 do 22,5°C
Način ogrevanja: radiatorji ALU aklimat, povratne zanke od radiatorjev v tleh v sanitarijah, vetrolovu
Izolacija objekta: 6 cm steklena volna, zidana fasada, ponekje zaenkrat samo 6cm extrapuca (planirana striroporna doizolacija), streha 25cm do 27cm,
okna stara termopan, nekaj jih je v zadnjem času zamenjanih (cca 15%), cokel je delno izoliran, pa še to samo v višini do pol metra kletnega zida
Toplotni mostovi: terasa, podest, balkona, zidovi do strehe, cokel oz kletni zid
Posredno ogrevano: polovica kleti, garaža
Regija: Pomurje -ob Muri
TČ zrak/voda, kaskadna tki 'klima-TČ' Daikin Altherma HT 14 -za ogrevanje objekta ter san.vodo za 3 osebe+psa
*celoletna poraba TČ z vsem, kar je vključenega v ogrevalni sistem: cca 6.600 do 8100 kWh -odvisno od zime
*celoletno strošek elektrike vključno z gospodinjsko porabo(ki z leti pada) in porabo klim za hlajenje poleti: okoli 1.220€
*drugih plačljivih energetskih virov ne uporabljamo.

Pred nabavo TČ, smo ogrevali objekt in sanitarno vodo z visoko-temeperaturno namensko pečjo na tekoča goriva Stadler OPB 30, (FIRŠt -tritočkovna regulacija, ogrevanje po urnikih). Desetletna povprečna poraba okoli 3.060 litrov kurilca -nabavljeno samo pri Petrolu. Še skupaj ene trikrat sem v teh desetih letih nabavljal tudi pri Ina in Treppo. V prehodnem ondobju smo včasih dogrevali s klimami, zato poraba elektrike 820€ -podatek za zadnje leto pred nabavo TČ.
Je pa hkrati z nabavo TČ bil malo doizoliran cokel, na strop kleti pa nalepljen 3 do 5cm stiropor, pod balkona 4 cm stiropora.
Po nabavi TČ je bil skupni strošek plačljivih energentov 1.300€, zadnja leta okoli 1220€ (okoli 10.800kWh -dvotarifni števec, priključna moč 3X20A). Padla je namreč postopoma tudi gospodinjska poraba iz drugih razlogov (zaradi dotrajanja zamenjava računalnika, televizorja, pralnega stroja, luči, ipd).
V radiatorjih je cca 40 do cca 55°C (40/33 do cca 55/47) -odvisno predvsem od zunanje temperature.
(40/33 do cca 55/47)
Težko bi bil s porabo bolj zadovoljen, kot sem.

 

Takšno je ponavadi poročilo po vgradnji pravilno dimenzionirane mašine.

 

Mimogrede, naša letna poraba ogrevalnega sistema (ogrevanje plus sanitarna voda) 650 evrov. Letna. Projektna dokumentacija cca 1700 litrov kurilnega olja. Brali ste že, da smo šli v prvo zimo popolnoma brez kakršnekoli izolacije, goli cegel. Z 11 kW mašino nas ni popolnoma nič zeblo, pa tudi bankrotirali nismo. Je pa res da preko talnega ogrevanja. Folk je govoril, da bomo tudi v končani bajti zmrzovali, oziroma plačevali več kot 500 evrov mesečno za štrom. Pa ni blo ne. Itak pa sem vsa ta poročila že pisal, že vse veste.

 

Malce prebrskaj:

 

https://www.waermepumpen-verbrauchsdatenbank.de/index.php?button=verbrauch

 

Zanimive številke. 

 

VG, povej še koliko kurilca ste porabili letno za koliko oseb in s kakšno notranjo temperaturo. Plus lokacijo, seveda.

[jlpktnst]

11kW TČ Mičubiši Zubadan mi je kamot grela 1 sezono ko nisem imel izolacije (bajta zunanji tloris 8,5x9,2) Radiatorji so bli nekje 35 iirc (ne spomnem se dobro temp), ampak niso bili nikoli zares vroči. Uglavnem kar je blo neprijetno je gretje sanitarne vode ki izklopi gretje sicer

 

Porabu sem < 300€ štroma (ampak to je all inclusive cifra tudi ostala poraba) tako da nekje dobrih 200€ je bila max mesečna poraba. To ena 2 mrzla mesca.

 

Pa to ni nobena visokotemperaturna TČ, bi reku srednje temperaturna, zmore do 60 stopinj + 3x električni grelc (po 2kW na kos iirc) ima če je kriza.

 

Zakaj hudiča bi rabu 70 stopinj v radiatorjih a ste nori? 70 maš pač če greješ na drva in greješ 2-3x na dan. Če greješ pa konstantno je lahko precej manj.