Skoči na vsebino

Priporočeni prispevki

Sam sem si vzel med prazniki čas za preizkušanje novih in starih management iger, ko me je pred tem za lep cajt zastrupil Two Point Hospital in sem hotel kaj podobnega. Razlika med novejšimi, bolj dodelanimi naslovi in nekoč vrhunskimi izdelki je očitna, kak Theme Hospital mi je v primerjavi z novejšo kopijo povsem neigralen recimo (pa je humor še vedno lušten), pa RC Tycoon tudi ni niti približno to, kar se mi je zdel dolgo nazaj. Dungeon Keeper recimo, se pa razen izgleda ni postaral za en dan. Res carska izkušnja še vedno, humor, naloge, upravljanje, vse. Tak da sam bi dal Dungeon Keeperju glas. Če ti dogajajo te sorte špili seveda.

Povezava do prispevka

https://images9.gry-online.pl/galeria/galeria_duze3/868713671.jpg

Ravno včeraj sva s kolegom debatirala, kako napreden je bil gothic v stilu "pametnega" AI, ko ti je tekel na pomoč, ko si bil v nevarnosti. Pa si jim nato pomagal pri uboju živali ter ponesreči kakšnega udaril in ta si je to zapomnil. Potem pa si ga potreboval za kvest pa fant ni hotel govoriti s tabo in si ga moral "začarati" z urokom Oblivion. :lol:To bo pri meni vedno bil gamebreaking feature.

Ali pa kako so ljudje hodili spat in imeli svoj dnevni ritem.

Gothic bo imel vedno poseben prostor na mojem seznamu.

Povezava do prispevka

Ultima 7 je   'ultimativna' :)  igra, ki je bila ob prihodu daleč pred konkurenco in se lahko po sami mehaniki sveta kosa tudi z novodobnimi naslovi. Zgodbovno super. Boj (bolj) in napredovanje likov (manj) je bila njena največja hiba.  Drugi del (7 dela, je v dveh delih, je bla za tisti čas zelo velika igra) je naredil vse skupaj še boljše. Kapo dol tistim,ki so ga rešili brez pomoči (jaz ga nisem). Grafično je v drugem delu napredovala, če hočeš malo boljšo izkušnjo glede tega, venda moraš vedet, da se zgodba neposredno nadaljuje iz prvega (tako kot pol 8 od 7ega).

Glede na to, da je igra stara že skoraj 30 let je grafika še kar ok. Igralno pa se moraš navadit, + uporabit program za upočasnjevanje (odvisno pač kako jo igraš), ker je niso programirali z omejitvami (uporabila je vse rač resource), to pomeni da se vse dogaja z hitrostjo ... saj bi reko 100 na uro ampak je zdaj to vrjetno bolj ene 1000. :)

 

Povezava do prispevka

Half Life. Ker masterpiece od igre.

 

Pred kratkim sem pogledal na yt playthrough Black Mesa k je nek remaster in je zadeva super. Edino malce me moti, da so spremenili pot do zadnjega bossa in sam boss fight malce (ce se prav spomnim). Storija, feeling igrce, tekoc movement in streljanje, da ne omenjam Black Mesa facility, megalomanskega kompleksa, ki ga spoznavas tekom igre :worship: 

 

Half Life 2 je okej, ampak ima ta problem, da te postavi v nek utopicen svet in ti ga obenem zaklene na zelo ozko podrocje, zato vsaj zame, ni tako believable kot HL1. Sicer unrelated s tem ampak pred kratkim je bil na GOGu zastojn Metro Last Light Redux. To je en tak FPS k me je dost na HL1 spomnil. 

Povezava do prispevka

Načeloma se najbolj strinjam s @KE RIT-om. Legendarne 2D igre so se pač odlično postarale. Tako da smo prišli do tako dovršenega koncepta, kot je SF2 in 2D mariota, da enostavno ne more zastaret in pika. To se bo igralo tako kot šah. In ne morem rečt, da je po 30ih letih Street Fighter V in New super mario world radikalno drugačni igri kot sta bili. Tudi pri ostalih igrah. Ala recimo Prince of persia 2. To igraš danes, art bolan, gameplay, muska bolana, vzudšje pa tako, da se še danes večina iger skrije. Podobno velja za 2d strategije. Predvsem, ker so nekako dosegle nek vrhunec. To kar je danes je samo še poliranje starih naslovov.

 

3D igre so pa druga zgodba. In DOOM  danes in  DOOM Eternal nista niti podobni igri. 3D igram čas ni bil toliko prizanesljiv. Pa vendar obstajajo igre, o katerih je skoraj da ne prepovedano govoriti na forumu. To so multiplayer igre. En Counter Strike de_dust 2, je danes skoraj ista igra in velja še zmeraj za eno najbolj igranih iger in to po 22 letih. Praktično se igra ista mapa z istimi orožji. Tega ni uspelo niti Quaku, ki bi ga uvrstil na drugo mesto. Quake 3 imamo danes in Quake Live in Quake Champions je danes zelo podobna igra.

 

 

Jest bi rekel, da je samo gaming industrija to spoznala kateri so ti naslovi. Ker jih enstavno štancajo 20-30 po izidu delajo klone in remsaterje. Medtem ko nekatere druge legendarne igre pustimo zgolj v lepem spominu.

Povezava do prispevka
Damir reče pred 51 minutami:

Half Life. Ker masterpiece od igre.

 

 

Prav resno sem moral do sem preskrolat za HL :unsure:

Also, v tistih časih mi je čist dogajal Rainbow Six: Rouge Spear. Pač kar direkten preskok, da nažigaš Wolfenstein pa Doom, Commander Keen, pa še neke Apogee zadeve (2djevski duke nukem), kmalu po tem pa preskok na Half Life in specjalce. 

Še mal naprej pa Libert City, goddamn. 

 

Povezava do prispevka

Defender of the Crown - mislim da bi s tem mogo vsak zacet

Prince of Persia 1 - s tem nadaljevat

Batman (1989) - imam original za C64 in mi je eden ljubsih spilov; cudez kaj vse se dalo takrat napravit

A Link to the past - perfekten spil

Dr. Robotnik's Mean Bean Machine - ko se navelical tetrisa sem na game gearu fejst treniral tole in ja, zadeva je globoka; danes imamo puyo puyo tetris, ki je dream come true :), ker takrat nisi mogo plebejcem z gameboyem dopovedat, da ga game gear poje in da mojster pp > mojste tetrisa. tako zapisal sem.

Syndicate - meni eden izmed najjacijh spilov ever: imho najbolje zadeli in izvedli vizijo prihodnosti; tudi syndicate wars je solidna zadeva, samo nima toliksnega sarma
Vagrant Story - meni eden izmed najjacih spilov ever: zgodba ter mehaniki bojevanja in nadgrajevanja so cist odfuk in treba sprobat 

Ripper - najbolj izpiljena cd point-n-click pustlovscina, ce nisi tega spila in je to za izkusit pred 7th guest/11th hour/phantsmagoria; se danes se kul spila, pa seveda christopher walken in blue oyster cult <3

AOE2, HOMM3. CC, RA, WarCraft2, StarCraft - zacetki LAN partijev: coax kabli, hub, strategije, cigare in zgane pijace, z nicemer ne mores zgresit

Povezava do prispevka

Wolfenstein 3d

Doom

Baldurs Gate 2

Starcraft

 

Half-life (Half-life 2)!!!!! Se mi zdi, da mi je ta igra ob izzidu naredila največji odlom ever med vsemi! :avadodo: omg, takrat sem jo par mesecev v eno nažigal, tako mi je dogajala. In nikakor se ne strinjam, da je v današnjih časih lesena. In če pogledaš sodobne FPSje, jih še zmeraj poščije na marsikaterem področju.

OK sicer priznam, da sem totalno subjektiven glede hl, ker mi je to itak naj ljubša franšiza ever :wub:. Zato tudi jebem mater Gabu tedensko, ker tako zavlačujejo s Hl3 - sem še zmeraj prepričan, da bo ta igra izšla (verjetno čakajo, na 2. generacijo VR naprav).

 

Mesec dni nazaj, ko sem bil v karanteni sem šel znova igrat doom2016 ter doom eternal in sem užival na polno. Sem si rekel evo to je to, ni boljšega! 

No, takoj za tem sem pa šel igrat Black Mesa definitive edition (prvič to). OMG!!!!

Sem začel igrat nekje popoldan ob 5ih, pa samo naenkrat prleti žena v sobo ter se začne pizdit, če se mi je totalno zmešalo ali kaj, ker je ura že 6 zjutraj:D:rofl: :ododava: taki igralni maraton sem najverjetneje imel 15 ali pa še več let nazaj, ko sem bil še v študentu. 

 

 

 

 

Drugače bi pa še obvezno dodal World of warcraft. Ker po mojem nobena igra več ne bo dosegla na MMORPG sceni to, kar je wow naredil takrat.

 

 

 

Povezava do prispevka

World of Warcraft - kdor je zamudil prva leta igre, je najbrž zamudil nekaj najboljšega, kar se je zgodilo v svetu igranja iger. Prvi questi v barrensih, pvp v crossroadsih, iskanje Manrikove žene... malo tega je lani sprožil Classic, ampak žal to ni isto.

Settlers - Amiga, diskete in multiplayer igre s sosedom. Seveda, si doma, preden si šel naprej igrat s sosedom "malo" posodobil svojo mestece ;)

Street Fighter 2 - Igral na avtomatih, igral na konzolah in danes še vedno kako igro/2 s partnerko. Nikoli bil dober, vedno užival. 

uredilo bitje Hattori
Povezava do prispevka

Hja, naslovov je še dosti. Samo pogovor je bil katero od starih iger bi blo fajn igrat še danes.  To pa ni isto in zelo težko rečt, ker je to odvisno od človeka do človeka.

Mene recimo ne moti (preveč) in če ma zadevo dobro zgodbo jo preigram. Druge pa 'kocke' izredno motijo in nočejo niti pogledat kaj šele igrat. :mellow:

Povezava do prispevka

Sem pa pozabil omenit, da vsako leto minimalno 1x preigram Return to castle Wolfenstein! :wub:

Brez vsakršnih modov, in me kljub staremu quake 3 pogonu videz niti malo ne moti, igralno mi je še pa zmeraj top. Pa tudi zgodbeno mi je to najboljši wolfenstein med vsemi! 

 

Je pa zanimivo, da če pogledam sam quake 3 (isti pogon), se mi je ta grdo postaral :huh: :nicjasno:

Povezava do prispevka
Ćamir (izbrisani) reče pred 10 urami:

Dobro, naslove (kar ni bil point teme) smo nekako izčrpali. Ima kdo še kak vsebinski komentar? :D 

A ni bila to point teme, katere igre so, ki kljubujejo času? 

 

Drugače pa v vseh teh letih so igre ratale velik biznis. V nekem gaming turnirju so take nagrade, da se Federer in Nadal skrijeta. Sama industrija je pa že zdavnej prerasla glasbeno in filmsko skupaj. Tko da so vsi AAA naslovi nekako zelo podobni. Tko da neki alternativni žanri so se preselili v Indie sceno. To je tista glavna razlika.

Povezava do prispevka

V zadnjih 10 letih sem igral dve igri iz 90-ih let, ki sem ju igral prvič, tako da ni bilo vpliva nostalgija, ampak sta kljub temu postali eni izmed mojih najljubših iger. To sta Chrono Trigger in Might & Magic 7.
 

Chrono Trigger je mogoče edina igra, ki sem jo kdajkoli igral samo zaradi zgodbe in vzdušja, ki ga pričara predvsem zares odlična glasba. Res mi je všeč, da kljub bogati in raznoliki zgodbi je ta podana na hitro v parih stavkih in v kratkih skriptiranih sekvencah (vnaprej si bom žile porezal, če bom še kdaj moral čez Novigrad v Witcher 3). Combat zaradi enostavnosti sicer deluje bolj kot filler, ampak obstaja tudi hardmode mod Lavos Awakening, ki naredi boj res zahteven in je še posebej pri bossih potrebno veliko taktike.
Igral sem sicer na ZSNES emulatorju v windowsih. Nasploh je to edina konzolaška igra, ki sem jo kdajkoli resno igral.
 

MM7 je pa majka za vsakogar, ki mu stopi ob hudem lootu in bildanju statistik. Ampak meni to izvede precej bolj všečno od špilov tipa Diablo.


Če se vrnem h Chrono Trigger glasbi. Na splošno se mi zdi, da so takrat na Japonskem v tej industriji delovali glasbeni geniji. Final Fanstasy 7 main theme je recimo še en primer. Igre sicer nisem igral, ampak kako me ta 16-bitna chiptune glasba odpelje v nek drug svet, to ne uspe nobeni glasbeni podlagi v modernejših igrah.

uredilo bitje Smokes
Povezava do prispevka

Hmm Chronno Trigger, tega nisem nikoli končal, nekje v drugi polovici sem pomotoma zbrisal save na emulatorju in nisem pol nikoli začel znova. Nekaj sem gledal 'novi' remake, ampak pravijo, da je original boljši ...

 

Mogoče pa je čas da poženem novi emulator z 790 romi ...

uredilo bitje darksaga
Povezava do prispevka

Evo vsebinski odgovor.

 

Moji dve najljubsi igri ever: Diablo 2 in World of Warcraft. 

 

Ce pustimo gameplay in ostalo ob strani in se osredotocimo na socialni aspekt igre. Vrhunsko. Pri teh dveh spilih sem dejansko spoznal folk prek neta k smo igrali skupaj. A je to danes se sploh mozno? Se spomnim k sem prvic zalaufal battle net in me je Diablo porinil v slovenski lobby in tam polno enih high level modelov, ki so bili, pazi to, SLOVENCI. Nekoc so igre dejansko ustvarjale communitije in k si igral s folkom si skorajda lahko rekel, da jih poznas. Zodd je se zdej tle na forumu in vem, da se je lastnorocno tetoviral s kulijem.

 

Isto WoW. Na easy si nasel slovenske guilde, igranje je pogosto pripeljalo tudi do RL srecanj in prijateljevanja. Tudi, ce nisi igral v slovenskem guildu je bil server/guild community precej mocan.

 

Dandanes so igre glede communityja cisti shit. Diablo 3 mors slovenski guild najdt izven igre nekak. Tudi igra kot sama ne spodbuja nekega skupinskega duha v gameplay aspektu. Path of Exile enako. Novodobnih MMORPGjev na zalost ne poznam, da bi primerjal razen WoWa, ki je cisto izgubil obcutek communitija s tem cross server mahinacijami in LFG queuei. Ostale igre ala CoD Warzone pa itak ni omembe vredno. Ce mas sreco, da ze poznas IRL folk, da z njimi igras drugace je katastrofa.

 

Torej, ce povzamem. D2 in WoW sta pred 20imi leti imela boljse in game community featurje in gameplay, ki je spodbujal skupno igranje folka kot vecina oz vse danasnje igre. Dandanes se razvijalci trkajo po prsih, ko dodajo support zdruzevanja v guilde oz klane. Jebes to, v D2 si si dal kratico guilda na zacetek imena karakterja al pa v profile description in si mel dosti vecjo pripadnost, kot dandanes.

 

 

Povezava do prispevka

Quake2 je res še zmeraj noro igrabilen :) 

 

Roller Coaster Tycoon!

 

Pa Titan Quest še zmeri dogaja na polno vsake tolk.

Carmageddon 2.

 

Zdej če bo spet kak totalen lockdown bi lahk šel vse Max Payne prešpilat. 

Pa Ultimo9, ko je nisem skončal!

 

GTA5! :)

Povezava do prispevka

Evo, ker je bil v tej temi trikrat omenjen Chrono Trigger, sem se ga lotil igrat. Včeraj v enem šusu preigral do konca prvega dungeona in čez sojenje do tega, da je zdaj lik v zaporu in čaka na kazen, smrtno seveda. Zaenkrat zelo fin JRPG, dočim all time wonderstva še ne vidim, ampak sem še res na začetku. 

Povezava do prispevka

Tut js mam navado vsako zimo obrniti Max Paynea, letos jih se nisem, mogoce na pomlad

 

Return to castle Wolfenstein, goddamn son... Ni me sram priznat, da se tut dandanasnji poserjem v hlace, ko pridem v catacombs level. Najbolj grozne scene so se v tem levelu dogajale in mi kot mulcu povzrocale take travme, da se danes rade volje skippam ta level in grem straight v onga, ko se parachutas v gozd :D

 

Heroes of majt und međik je preprosto klasika. Tako kot si bo folk za vse vecne cajte zapomnu B.B Kinga v muzki, takisto bo HOMM ostala legendarna, nuff' said. AoE serijo tudi lahko stejem zraven

 

Pol pa GTA Vice City. Lol, tista kurceva misija s tistim RC helikopterjem, kjer si moral pobirat eno po eno bombo in jih odlagat v ono stavbo... Tolk me je zatravmirala, da sem vsa ta leta nacrtno kupoval tipkovnice brez numpada na desni strani, haha :D Zelo lepo se je postarala za danasnje dni, cist vredna igranja se vedno

 

Mafia the city of Lost Heaven je take vrste spil, ki ga nalozis na tri leta in ga gres obrnit izkljucno zato, da samemu sebi dokazes, da si se vedno trdoziv in trmast gejmer iz otrostva, ker je tako prekleto zajebana. Razni mefistoti, ki imajo dve levi roki ter motoricne sposobnosti na nivoju simpanza z Downovim sindromom se preprosto motijo v tem kontekstu, dejmo si priznat :)

 

Pa vceri mi je na pamet padla se ena klasika, ki se je zal postarala dokaj slabo - No one lives forever, se pomnite, prijatelji? Dvojko bi spet mogu nekje dobit in jo poskusit zagnat, to je bil the shit :)

 

Za konec pa Soldier of Fortune, enkica in dvojkica. Legendarna naslova, komot igralna se danes, ce se mene vprasa :)

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...