Skoči na vsebino

[uradno] Gostilna pri Konjzolcu


Priporočeni prispevki

[]D [] []V[] []D reče pred 3 urami:

zdej si predstavljam da gres nekam na kiTajsko na dopust, sanjska plaza, koktejlci, polezavanje cel dan, pol pa uleti tm en komedjant pa ti naziga pederasticno glasbo na ojacevalcu

Ne vem ti, sam jaz bi v trenutku bil pri njemu in ga prosu naj me nauči Kamehameha.

Povezava do prispevka

Outriders. Malo je zjebana, zbugana, predvsem multiplayer oz. tezave s serverji. Solo ni vecjih tezav.

 

V glavnem sem obrnil. Naredil zadnjega bossa solo z OP buildom. To je to. Vlece me, da bi sem MP od zacetka nov build, ker je gameplay res ql, povzroca odvisnost.

 

Ostalo je bolj smeti. Pac tipo neka mesanica Gears of War movement in gunplay in Diablo RPG skill smashing ipd..

 

 

Evo zadnji boss solo

 

Povezava do prispevka
Chenier reče pred 15 urami:

 Odyssey 

 

(Pa to ne govorim kot hater, pač pa kot mega fan, ki je s franšizo na nek način gor rasel.) 

 

I guess sem jaz isti pri GTA:San Andreas. To je zame GTA špil v katerem sem najmanj užival, čeprou so glavni liki getovci iz LAja in je kr velik svet.

 

*Opening a can of worms

Povezava do prispevka

Mogoče je pa to kar si želijo mainstream reviewerji. Čimbolj simplified, streamlined - sej realno mi je zarad tega tud Witcher 3 bolj všeč kot kak drug tretje osebni rpg, ker če se mi ne da bom pač vse mel vklopljeno in na izi igral

 

Štekam zakaj Mario Odyssey pri fanih starejših Mariotov ni tako čislan. Kako pa gledate na Breath of the Wild?

uredilo bitje Weraziel
Povezava do prispevka
Weraziel reče pred 18 minutami:

Mogoče je pa to kar si želijo mainstream reviewerji. Čimbolj simplified, streamlined - sej realno mi je zarad tega tud Witcher 3 bolj všeč kot kak drug tretje osebni rpg, ker če se mi ne da bom pač vse mel vklopljeno in na izi igral

 

Štekam zakaj Mario Odyssey pri fanih starejših Mariotov ni tako čislan. Kako pa gledate na Breath of the Wild?

BOTW mi je mojstrovina, ki udari na skoraj vse pravilne strune — predvsem pa je la grande vadrouille, velika pustolovščina, s katero se v igralskem smislu kosa redko kaj. Kar me na pripovedni ravni zelo impresionira pri BOTW je, kako naravno vkomponira nekatere filozofske vidike, recimo na filozofijo narave, Schopenhauerja itd. Zelo organsko preizprašuje pojme svobode, tiranije, žrtovavanja, ljubezni ... Obenem pa omogoča čisto enodimenzionalno "igranje", kjer ne uživaš nič manj. Skratka res izjemen, ambiciozen projekt ... Nekaj čisto novega za Nintendo. 

 

... Ampak pač lagal bi, če bi igro ocenil z 10/10. Ima namreč svoje težave. Od preveč ponavljajočih sovražnikov in situacij s sovražniki, prehitro lomljiva orožja, slabo zamišljene DLC-je, ponavljajoče mini-temnice (in povečini prelahke) ... Tako da čiste desetice ji ne bi mogel dati, izredno dobro osmico oziroma devetico pa res zlahka. 

Povezava do prispevka

Jaz sem megafan poenostavljenih igric - rad vem kaj je point igrice in kaj hoče od mene da počnem, da je napredovanje lepo smooth in uživantsko. Stalno ponavljanje ena in istih sekvenc (recimo novi Abe Shitstorm), sob, šefov ter igrice, kjer nimaš nobenih navodil kaj sploh moraš početi (The Witness), mi poberejo živce in hitro obupam. 

 

Tako da hvala kurcu za quest markerje, kompase, zemljevide in podobna držala za roko v igricah. Tisti ki se je to spomnil, si zasluži nobelovo nagrado. Tisti, ki forsirajo igrice brez pomagal pa večno cvretje v peklu.

Povezava do prispevka
Feget reče pred 4 minutami:

Jaz sem megafan poenostavljenih igric - rad vem kaj je point igrice in kaj hoče od mene da počnem, da je napredovanje lepo smooth in uživantsko. Stalno ponavljanje ena in istih sekvenc (recimo novi Abe Shitstorm), sob, šefov ter igrice, kjer nimaš nobenih navodil kaj sploh moraš početi (The Witness), mi poberejo živce in hitro obupam. 

 

Tako da hvala kurcu za quest markerje, kompase, zemljevide in podobna držala za roko v igricah. Tisti ki se je to spomnil, si zasluži nobelovo nagrado. Tisti, ki forsirajo igrice brez pomagal pa večno cvretje v peklu.

 

Gothic franšizo si ne predstavljam s quest markerji, je bolj zanimivo brez. 
Edino kar pri Witcherju zamerim je to, da bi lahko pri detektivskih delih se zgodil, da zajebeš quest če ne raziščeš dovolj preden prideš do konca. Sej pri enih je možno, samo te res preveč za rokco držijo

 

Spomnim se nabiranja evidenca in izjav sumljivcev v KOTOR 1. Sicer se mi zdi, da sta samo dva questa taka, ampak sta mi oba ostala v spominu. Ko sem zajebal en quest, mi je dal incentive, da grem še enkrat špilat ko sem končal

uredilo bitje Weraziel
Povezava do prispevka

Prva dva Gothica sta legendi in meni dva od top frpjev ever made. Ampak tam je bil svet priročno majhen, na začetku pa še zelo zaprt, tako da ni bilo nekega izgubljanja ali tavanja v temi. Današnji frpji so ene 100x večji kot sta bila oba Gothica. Kar je seveda slabo - sem tudi velik fan krajših igric, ki so nabite s kvaliteto, kot (kar je žal danes trend) 10x preveč razvlečenih jajc.

 

Mislim pa da sta tako Risen kot Elex (spiritualna naslednika Gothica) imela precej več teh pomagal v igri.

uredilo bitje Feget
Povezava do prispevka
Feget reče pred 2 minutama:

Tako da hvala kurcu za quest markerje, kompase, zemljevide in podobna držala za roko v igricah. Tisti ki se je to spomnil, si zasluži nobelovo nagrado. Tisti, ki forsirajo igrice brez pomagal pa večno cvretje v peklu.

To je pomoje zelo poenostavljeno gledanje: v igrah pač obstajajo poenostavljeni indici kot goal markerji (mini-mapi, besedne usmeritve) in bolj kompleksni, ki pač namesto nekih pripomočkov na prvo žogo uporabljajo vizualnost. Pri The Witness še dobesedno nisem slišal, da človek ne bi vedel, kaj mora narediti. Igra te povsem organsko vodi do prve večje serije puzlov, kjer odkleneš prvi laser - ta svoj žarek usmeri proti hribu. Lahko raziskuješ naprej spodaj, ali pa greš na goro. Povsem organsko učenje, brez mini-mapa, nadležnih tutorial popinov ali česa tretjega. Dober primer so tudi nekateri stari RPG-ji, denimo Morrowind ali Gothic. Quest NPC ti pove, da rabi neke predmete, ki jih je izgubil, ker so ga čez reko in levo pri treh ogromnih skalah napadle podgane. Poiščeš reko in tri ogromne skale in odkriješ mesto, kjer so ga napadle podgane. Ponovno brez popinov ali markacij na zemljevidu, samo organsko - skozi pogovor. Pri tem se sicer zgodi še nekaj carskega, če slediš napotkom na organski način, torej ne samo s stalnim spremljanjem mini zemljevida v kotu, se kot igralec dosti bolj umestiš v prostor, dosti več opaziš in ponotranjiš. Še bolj pomaga, ker so te igre ponavadi narejene tako, da prideš v neko mesto in je 95 % opravil tam vezanih na bližnjo okolico, recimo diameter 1 kilometer. Torej da se nekaj časa (recimo 2 uri) zadržiš tam ali v bližnji okolici in se pol prestaviš naprej. Saj to filozofijo dizajna je posedoval tudi Rockstars, kjer se tudi v zgodbi po mapi premikaš zelo etapno. Ampak obenem si za ekstra hitro drvenje po ulicah San Andreasa ne predstavljam igrat brez minimapa oziroma "garmina". Tako da ja ... So plusi in minusi. Osebno mi je dosti všeč, če je igralec uveden organsko, brez popinov in prehudih tutorialov. Kjut so mi razne fore, aka uvajanje v shooting mehanike v TLOU 2, ko se na začetku igrice kepaš z nekimi otroci iz domačega mesta 

Povezava do prispevka

Jaz izhajam iz tega, da v igricah res res res ne maram preveč razmišljati. Testiranje refleksov, pozornosti in podobno ok, samo čim mi hoče igrica fejkati z nekim naprezanjem možganov, dobi takoj -20% na oceni. Pri witness jaz nisem dobil občutka kam moram iti. Torej že takoj ko prideš iz prvega podzemnega chamberja, moram začeti ramišljati kaj moram zdaj naresti. Mrš.

 

To je žal prekletstvo intelektualne službe. Čez dan imam preveč tega intelektualnega ramišljanja, tako da zvečer se mi to ne da. Enako mi je služba zjebala branje knjig, ker zvečer za to preprosto nimam več energije in volje.

Povezava do prispevka

BOTW DLC se vidi, da je bil neki low-effort nažalost. Namesto, da bi se malo potrudili in naredili unique sovražnike, ki bi naredil experiance veliko boljši so sam skopirali prejšne.

 

Drugače pa men je špil bil top. Lomljiva orožja so mi bila dober sistem. Pač bolj si moral taktiziral z njimi, da ti niso vse šla. Ker bossi in ganon so bli lahki ampak, če si si pred fajtom vsa dobra orožja, loke ali ščite sfukal si lahko imel težave.

 

Drugače pa prelahke bosse in ganona pa mislim, da tako master mode reši.

uredilo bitje Tijuana
Povezava do prispevka
Feget reče pred 22 minutami:

To je žal prekletstvo intelektualne službe. Čez dan imam preveč tega intelektualnega ramišljanja, tako da zvečer se mi to ne da. Enako mi je služba zjebala branje knjig, ker zvečer za to preprosto nimam več energije in volje.

 

Ma ne vem, če je to tok enostavno. Jst zadnje 3 mesece šihtam dobesedno cele dneve + vikende, IMO naredim tam 250 - 300 delovnih ur na mesec, pa mi še vedno sede ko svinja zahteven in kompleksen špil tipa Disco Elysium. Samo pač pravilno tajmirat ga rabiš. Če delam do 11ih zvečer, itak da mi ne bo sedel še hardcore dialog-heavy RPG ampak bom šel še 300-ič skozi uvodni del Resident Evil 5 in s šibrovko streljal afriške priseljence. Ker je easy in nice. Ko se mi pa čez vikend vse skupaj malo sprosti in lahko delam bolj z lahkotnim tempom, tisti večer pa itak da bo priletel najbolj hardcore špil, ki mi bo takrat sedel.

 

IMO je pri tebi bolj problem to, da si na splošno padel iz zahtevnih špilov. Prestar si, ne da se ti več jebat - torej nimaš več te "permanentne" forme, ki je potrebna za bolj zahtevne špile. Ker IMO imaš 2 faktorja klele. Eden je dnevni nivo energije, ki jo imaš (torej tisto zgoraj) in ki ti še ostane za napor, drugo je pa kje imaš na splošno prag, da pustiš špilu, da ti predstavlja izziv. IMO moraš za to drugo tudi neprestano vzdrževat formo, sicer rataš tolsti polž aka Mihi :D Mislim poglej se luba duša, Sekira niti še igral nisi, pa ti je ta tematika top 3 u lajfu, Dark Sous 3 ti je pa drugi najboljši špil prejšnje generacije ffs.

uredilo bitje Galko
Povezava do prispevka
Galko reče pred 7 minutami:

IMO je pri tebi bolj problem to, da si na splošno padel iz zahtevnih špilov. Prestar si, ne da se ti več jebat - torej nimaš več te "permanentne" forme, ki je potrebna za bolj zahtevne špile. Ker IMO imaš 2 faktorja klele. Eden je dnevni nivo energije, ki jo imaš (torej tisto zgoraj) in ki ti še ostane za napor, drugo je pa kje imaš na splošno prag, da pustiš špilu, da ti predstavlja izziv. IMO moraš za to drugo tudi neprestano vzdrževat formo, sicer rataš tolsti polž aka Mihi :D Mislim poglej se luba duša, Sekira niti še igral nisi, pa ti je ta tematika top 3 u lajfu, Dark Sous 3 ti je pa drugi najboljši špil prejšnje generacije ffs.

Ljubim tvojo reverzno psihologijo. Mene si totalno zajebal. :D

Povezava do prispevka

Jaz sem recimo v zadnjih letih imam full time službo + očitno dokaj uspešno delal doktorat. Plus vedno so uletavali še neki side projektiči. Pa mi je vseeno res top igrati ugankarice in mehanično bolj zahtevne igrice. Imam pa znanca, ki je bil res predan gamer, dandanes pa zaradi naporov v službi igra še samo Call of Duty in aktualne športne igrice. Dobesedno, še Unchartede je prišel samo do sredine, ker je bilo prezafukano - in to človek, ki je deset let nazaj haral vse vrste igric ko nič. Tako da ja, pomoje gre za neko bizarno obliko forme, kokr pravi Galko. Saj podobno je pri drugih medijih, da si sposoben gledati bolj hardcore filme ali pa ajde - da bo realnejši primer - brat hardcore knjige, moraš vseskozi ohranjat formo. Lahko recimo primerjam svoja starša, ki sta nekoč oba brala dosti true knjige. Mama je ohranjala formo in še danes bere bolj kompleksne romane, foter je pristal na Velikemu Bleku, random selfhelp knjigah aka "Kaj narediti, če se sin druži z narkomani na računalniškem forumu" ter raznih geografskih TOP 10 izletov v Istri. Sem mu za nekaj rojstnih dnevov kupil romane iz žanrov, ki jih je rad bral, pa ni blo ne :D 

Povezava do prispevka
Galko reče pred 35 minutami:

 

Ma ne vem, če je to tok enostavno. Jst zadnje 3 mesece šihtam dobesedno cele dneve + vikende, IMO naredim tam 250 - 300 delovnih ur na mesec, pa mi še vedno sede ko svinja zahteven in kompleksen špil tipa Disco Elysium.

 

Samo da Disco je casual špil:D Vsekakor 100% ne pade v mojo kategorijo "zahtevnih" špilov, ki so ali pretirano ponavljajoči (torej delaš enega bossa 3 ure, ali umreš v vsaki sobi 100x), ter med tipa ne vem kaj moram zdaj narediti, ker mi igrica ne daje napotkov (Witness). 

 

 

uredilo bitje Feget
Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   1 član

×
×
  • Ustvari novo...