Skoči na vsebino

Naša mala greznica #9


kemik
Message added by TitanG

IDEMOOOO

Priporočeni prispevki

 

 

The chairman of Kano Pillars FC, Yahaya Surajo has been suspended indefinitely by the Football Club Owners Association of Nigeria for his unsportsmanlike conduct during the rescheduled NPFL Match Day 31 between Kano Pillars FC and Dakkada FC on Thursday in Kano.

 

The Club Owners condemned Surajo’s physical assault of Assistant Referee AR1 in the match which was captured on video and provided to the Association, as sad, unacceptable, and a poor reflection of what the Association stands for.

Povezava do prispevka
reder reče Dne, 30. 6. 2022 at 12:21:

Da ne govorimo o Francozih, nasploh je nova generacija bolj za v cirkus kot pa kaj resnega. Kako bi dal v vsako ekipo enega Puyola in Keana, na klopi na Fergija da se ta cirkus konča.


Saj je United imel avtoritarna trenerja po odhodu Dergija,… and it turned out great.

Povezava do prispevka
Navedek
Velik dogaja te dni. Če pustimo zdraharstvo, politikantstvo in druge pizdarije pri miru, se lahko malce zazremo v svet športa.
Že desetletja in več me mori osnovno vprašanje, in sicer zakaj in kako je Slovenec zmožen v nekaj dneh ponotranjiti na eni strani ali pa pozabiti nek šport na drugi strani. Spomnim se, ko so bili vsi strokovnjaki za rokomet, ki ga sedaj ne omenja nihče, ker so naše namahali vsi mogoči, pa vmes so vsi potoval na odbojko, sploh na domače prvenstvo pa bravo naši fantje, zdej te naše fante nabijajo neki Japonci in nobenmu nič kot, da to ne obstaja. Nobene besede spodbude, nobene analize, nikogar ni na teh odbojkarskih turnirjih.
Čez noč nacionalni junak postane nek dude za katerega ni nihče slišal pa je potem osvojil recimo olimpijsko medaljo kot, da ta človek ni prej 15 - 20 let vsak dan garal in treniral za to. In to v državi, kjer štejemo kdo je priden in ne kdo je uspešen. Četudi nič ne zna, je važno, da je priden, čeprav bomo vsi damage za njim popravljal, čudna mentaliteta. Važno je kaj narediš. In te Olimpijski prvaki ali če hočeta basket, fuzbal, odbojkarski ali rokometni igralci ne zrastejo kar tako, od nikoder. Tak hlapčevski pristop do športa, ko so uspehi so tam vsi, ko uspehov ni, ni nikogar, kar je najslabše za šport. Spomnim se kako samo nekaj mesecev po zlati medalji na EP Stožice niso bile niti približno polne, prej prazne, ker našim ni šlo. Ja, tam ni blo Dončića, Dragića in še koga, ampak še vedno je igrala reprezentanca Slovenije. V dvorani se nas je kobacalo par sto, športni novinarji niso delal hypa, fantom se je celo žvižgalo. Podobno je z vsakim športom, ko so rezultati so vsi tam in vsi strokovnjaki. Isti modeli, ki Olimpije niso gledal, čeprav je imela 4 reprezentante in so bili "navijači Slovenije" bi radi neke domače fante, ki jih potem ne gledajo, ker ni uspehov (in na koncu Dimec in Rupnik spakirata kufre in gresta).
To lahko prezrcalimo na cel šport. Menjajmo ekipni šport in rezultat bo povsod isti. Ko so uspehi so vsi "s fanti" in junaki, hodijo pozdravljat igralce na letališča, ko jih ni se vsi delajo, da te ljudje, nemalokrat isti, ki so jih slavili par mesecev ali tednov nazaj ne obstajajo. Dokler ni spet evforija in potem znova obstajajo.
In tako je prišlo do četrtka. Niti približno se nisem čutil poklicanega, da se grebem za karto "poslovilne tekme" Gogija, čeprav ga zadnja leta noro cenim. Ne zarad Gogija, ne zarad ničesar, ampak zaradi črednega nagona, ker tam veliko pravih basket fenov, ki spremljajo tudi manj pomembne tekme ne bo, bodo pa vsi, ki se bodo slikal, objavljal, itd. Piarovsko spin doctorstvo. Gogi si zasluž vse in še več, reprezentanca v celoti si pa vedno ali pač nikoli ne zasluži tega, vatle menjat je pa težko. Če ti navijaš za nekoga, si tam tudi, ko izgubljaš za 30 pik, ko te tabanijo Finci, Čehi in ne vem kdo še vse. Tam pomeni do konca tekme, ne da odideš 6 minut do konca, ker smo "zgubil". Igralci bolj kot podporo, ko zmagujejo potrebujejo podporo, ko jim ne gre. Tko kt nek par bolj potrebuje podporo, ko je na pragu ločitve kot takrat, k jima rožice cvetijo, recimo. Ko si pravi navijač se sekiraš za poraze in živiš za zmago. Ne prideš samo na ta veliko tekmo ali dve in se delaš največjega znalca. Skratka, za vstopnice, ki so pošle v slabih treh urah se nisem grebel.
Za slovensko basket reprezentanco sem potoval na nikakve kvalifikacijske tekme v raznorazne Nove Jičine na koncu Češke, kjer takrat še niso slišal za normalne ceste pa po raznoraznih vaseh, kamor je KZS furala te tekme. No, pa tudi kam drugam, pogledam tudi kako tekmo mladih reprezentanc, da vidim kako fantje napredujejo. In v četrtek me kliče prjatu Vrečar, če grem na basket, da ma karto viška. Jaz se sicer pripravljam za oddajo pa glih sem na otvoritvi pizzerije od frenda Fidžija, ki je en najbolj znanih ljubljanskih picopekov in je odprl na Rimski ob slovenski pizzerijo Pica boj in razmišljam, če nekak naredim samo playlisto za oddajo in grem na basket.
Pridem tja ves presenečen. Z nabasanim ruzakom mi redarji pustijo it notr na napačnem vhodu, pregleda me ne nihče (kar je na fuzbalu tudi za najbolj vaško tekmo praktično nemogoče) in mal šetam naokrog. Probam redarje, če sploh vedo kaj delajo in vsakega vprašam kje je ta del, čeprav je jasno, da je dvorana okrogla, organizacija nikakršna. Tekmo težko gledam, cel cajt uletavajo neki ljudje, na "mojem zicu" itak en rahlo opit sedi, pa itak jaz med tekmami rad stojim in mi je idealno, da stojim. Gledam tekmo in najprej neki korošci, ki ne vedo ne kaj so koraki ne kaj je faul, čeprav Slovenija vod 25 razburjeni, da ta "sudija" ne zna sodit. Okrog mene nek folk, ki jim je to neka bežna zabava za katero so pripravljeni plačat, kokice, selfiji, telefončki ven in medtem, k se cepajo koši bulit v telefon, v drugem polčasu se mi nagneteta še dva štajerca, ki komentirata čisto vsako stvari in odločitev in si na koncu rečeta "čuj, mamo ih", da jima osnove basket pravil niso jasne, niti ne bi, ampak to je nivo gledalca.
Bil sem naravnost frapiran nad tem kam je kmetavzarija pripeljala šport. Nobenih ultras navijačev, nobenih resnih emocij, vsi govorijo o vzdušju pa v bistvu nihče ne navija, tri parole "Mi, Slovenci", "Dejmo Slovenci" in kdor ne skače ni Slovenc pa zlogovanje Slo-ve-ni-ja pač ni navijanje, ampak neko fabricirano nedoživeto skandiranje. Navijanje je petje dolgih navijaških pesmi, je emocija, je pritisk na sodnike, je nekaj kar igralce nosi tudi, ko izgubljajo za 25 kaj šele, ko vodijo. Ni mi jasno zakaj KZS, ki jo za razliko od drugih vodijo igralci, ki še pomnijo vzdušje v Hali Tivoli ne pokliče na pomoč navijaških skupin, da dajo nekaj čustev temu, da se poje še kaj drugega, da v dvorani ni za sekundo tišine, ker to se za tak spektakel spodobi, tukaj bi se mogl Hrvati usrat že, ko bi stopil na parket.
Ne, oni namalajo v spodnjo vrsto 10 bobnov in neke čudake, ki nekaj neartikulirano tulijo, ne znajo narest atmosfere, ne znajo skakat in doživljat, ampak sede ždijo in gledajo tekmo, dvignejo roke v zrak za koš in se delajo, da navijajo, ob tem je napovedalec ves nabrit pa čist brez swaga. Iste fore kot na tekmah Olimpije v evropskem pokalu, isti ljudje, isto nič idej. Nek priučen, nekarizmatičen lik, ki se igra "vodjo navijanja", ki mu je to "show" za katerega je plačan in ki skladno z modnimi zapovedmi poplesava, vodi neke nagradne igre in se dere najbolj kmetavzarske parole. Za zraven met iz sredine v prvo pomeni 600 litrov bencina na Petrolu, pa neki kiss cami na reprezentančni tekmi, kot da smo entertainment gledalci v ligi NBA al pa na tekmi slovenske lige.
Že to, da Petrolu nekdo pusti izvest igro za pred ne vem 15k ljudmi za 600 litrov bencina je smešen. Naj fuknejo jebenih 10k, če hočjo bit sponzorji, itak je šansa mejhna, da bo zadel, modeli majo monopol na prodajanju vsega ob nedeljah, nore marže, grejo se sponzorje in nekdo tam zračuna, da je kul nagrada 600 litrov bencina. Ne vem zakaj ni izračunal, da mogoče je boljš 623,4 litra. Če že daješ bencin daj jurja litrov al pa 500, neki okroglega ne bit šalabajzer brez primere in neke sredinske cifre iskat.
No, pol te fantje iz veselic vodijo nek "program", čist neemocionalno kot, da so na najslabši vaški poroki v tisti mikrofon nažigajo nekaj namest, da se dvorana ruši od vzdušja, da pol tekme vsi stojijo in navijajo, pridejo dam prešvicani, se na momente sliš pet hrvaške navijače (ki so bili itak vsi v fuzbal al pa vaterpolo dresih, praktično nobenga v basket dresu). To, da vodiš 33:8 v prvi četrtini in ti ne navija cela dvorana je k u peskovniku, tam bi mogl tulit, skakat, itd. Šport smo ruraliziral in nardil iz njega kmetavzarijo.
Organiziranih navijačev na reprezentancah ni več. Časi, ko je rokometna zveza klicala, da igrajo na Slovanu tekmo s Hrvati in talala karte, da bo vzdušje, da sodnik poklekne preden upa zapiskat, so minil. Prišli smo na nivo "drži obrambo", karkol že to pomeni, turistične gledalce, ki so šli pogledat spektakel, itd.
Če bi hotl delat vsaj spektakel naj ga nardijo. Tukaj je bil spektakel zgolj prihod igralcev na teren, vse ostalo lahko delajo tudi v dvorani Osnovne Šole Ne obstajam v Zg. Kurčkovcu. Spektakel je produkcijska vrednost, je vrhunski vizualc, ideja, vzdušje, so emocionalni navijači in ne nemi gledalci, ki se fotkajo na minuto tam, da so v dvorani, žene in možje, ki zehajo in folk, ki ne pozna pravil. Teh ljudi namreč ne bo, ko bo v naslednjih kvalifikacijah najboljši igralc reprezentance ne vem Gregor Glas in nas bodo tabanal kaki Portugalci. Večina tega folka takrat sploh vedel ne bo, da je tekma.
In vzroki? Ruralizirat vse je najbolj simpl, narest gledalca, ki bo pa navijal za svoj lokalni klub v recimo Šenčurju, hodil tja na tekmo, razumel pravila in vzpone je pa težje narest. Slovenija nima niti ene resne strani, ki bi se posvečala recimo zgolj domači ligi ali zgolj NBA-ju. Madžarska, Slovaška in podobne lige imajo veliko gledalcev pa ne vidijo Dončićev pa Dragićev, niti ni nivo na nivoju slovenske lige, ampak MVP lige je pa nek Tomić (domač talent, ki ga te stručkoti nikol niso poznal) in bi komot igral prvo peterko neke Krke, v svojem primu. Oni imajo tam FB, Instragram, spletne strani, celo appe, ki spremljajo zgolj basket, vse ekipe imajo svoje digitalne ljudi, ki nenehno po omrežjih zrcalijo dogajanja treningov, tekem, poti, zajebancij. Pa ne me jebat, da je Slovaška kakršen koli igralec al pa Madžarska v basket prostoru, ker ni. To je zgolj odnos do športa in organiziranost le-tega in lige.
Slovenčka smo pač razvadil, da je tam, kjer so rezultati. Ko jih ni, nihče ne pošteka, na kakšen nivoju so slo klubi. NImajo fizioterapevtov, doktorjev, nimajo ljudi zaposlenih za družbena omrežja, igralci, ki so "profesionalci" igrajo za 700 evrov, odprejo pa s.p., ki jih stane pa ne vem 500 na mesec. Predsedniki teh klubov nimajo sistema, da bi povezal mladinsko šolo in člane, da bi mel klubi resne pomočnike, ki se razvijajo, fizioterapevte, osebne trenerje, ki dela na odpravi napak posameznikov. In ko bo naslednja generacija, ki ne bo imela wunderkida tipa Dončić pa tut ne Dragića, ampak bodo ostali samo še Dimci, ti ne bo pomagal tut, če reinkarniranega Jordana naturaliziraš. Reprezentanca se gradi na supportu lokalnega okolja, na tem, da imajo klubi dovolj dnarja za preživet in razvijat igralce, da klubi širijo mentaliteto športa, da navijači (in ne samo gledalci) hodijo na tekme, da se ne kaznuje tega, da je en pir polil v drugi vrsti, da folk šteka pravila, da se spremlja ligo in mlade igralce, sicer se te nimajo od kod razvit, da bodo enkrat trgal v reprezentanci. Kar poglejte si fuzbal reprezentanco, a se kdo spomne teh modelov, ko so igral v slo ligi. Po mojem pol ljudi ne ve, kje je igral nek Blažič al pa Mevlja, pa kok let je igral v prvi slovenski ligi. Od spodaj navzgor torej. Ko ne bo rezultatov bodo vsi rekl, ma to je vse brezveze in kar je najhuje je, da so to isti ljudje, ki sedaj plačujejo vstopnice s solidnimi cenami. Enak problem je letos doživela basketaška Olimpija, kar naenkrat so me ljudje klical, ti a greš na tekmo, folk, k me prej 10 let ni poklical. 10 let so vsi govoril, to ni nič, ko je prišel prvi preblisk pa smo vsi tu. Kako bo nekdo vložil v ekipo, če boste vi tam samo, ko so uspehi, kako bo pristopil še kak sponzor, če je lahko naslednja sezona pa polom, kako bomo razvil mladega igralca, če vid, da igra za fotra, par agentov in par zijal. Če si ti doma nadobuden računalničar se verjetno razvijaš, da boš čim boljši, če igralci tega nimajo niti v osnovnih pogojih, da se naučlijo igrat v na pol polnih in polnih dvoranah pa pričakuješ, da bo nabutal vsakogar in ko ga ne ti sploh ne veš, da so zgubil, si se zajebal. Postavit je treba temelje in temelj je slovenska liga, enako kot pri recimo nogometu.
To, da zveze (recimo nogometna) pravice prodajajo programom, ki jih večina države ne vid, je škandalozno za razvoj lige, da so dobil 50k za vsak klub zarad prenosov ne odtehta škode, ki se naredi, ker folk tekem ne more spremljat. Nekoč je prvo ligo delal Pop tv, prenosi so bili zastonj, ampak so ti tri tedne butal to je derbi, to je tekma, na stadionih je bilo precej več gledalcev, zanimanje precej večje kot je danes. Enako velja za košarko. Prenosi prve lige na nacionalki so neobstoječi, razvoj teh igralcev, je nemogoče gledat. Dvorane so prazne, dokler ni to spektakel, kamor pride top 10 igralc sveta pa il grande capetano pa še tam more bit nasprotnik Hrvaška, če bi bila Švedska bi bilo že drugo. Jst ne vem a ta folk za svoje žene in može navija, sam k se spedenajo, pridejo of frizerja, si namažejo glave, oblečejo gosposko, nataknejo mega čeveljčke, kupijo najjači deodorant al skos?
Vrhunska igra reprezentance je neprimerljiva s pravim vzdušjem, ki bi ga taka množica naredila v Italiji, Grčiji, Turčiji, Kataloniji, ex Yu, južni Ameriki, vse te zveze - tako Nogometna kot Košarkarska -morajo nujno navezat stike z ultras navijači, enako kot klubi. Ja, mogoče bo kaka mini pizdarijica več, bo pa več emocij in tereni bodo bolj nepremagljivi, folk bo imel uvid v zmožnosti domačih igralcev in ne bo spoznal Randolpha, ko bo zaigral za reprezentanco, ampak bo dojel, da je tip prva peterka evropskih prvakov v basketu.
Športno mentaliteto je potrebno spremenit in to v celoti. Na stadione reprezentanc je treba vrnt ultras navijače in jih ne kaznovat za vsako vzklikanje proti sodniku in pizdarijo. To dela šport sam za najbolj bogate in pridne in ne za maso, ki je pač različna. TO dviguje karte v nebo za spektakle, ne gradi pa odspodaj. Zveze lig, ki so profesionalne bi morale zahtevat od vsakega kluba minimalno plačo in zaposlene trenerje, pomočnike, trenerje mladincev, fizioterapevte, piarovce, športne direktorje. Če tega nimaš bodi pač amaterski klub, povej igralcem, da nimaš za plače pa se bodo odločil kako naprej.
Ker to, da v dvorani precej folk tekma sploh ne zanima, so se pa oblekl zelo navijaško me spominja na to, da sem prišel v Cankarjev dom na jazzerski koncert Esbjorna, kjer so skoraj vsi okoli mene DREMAL, ker ni bil jazz koncert na poskok.

 

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...