Skoči na vsebino

Vesolje


Priporočeni prispevki

Dej ne bod pameten lepo te prosim. Dej poglej si kaj res vidijo.

 

''Science!''

 

lossy-page1-220px-A_view_of_the_M87_supermassive_black_hole_in_polarised_light.tif.jpg

To je slika črne luknje v središču galaksije, ki je od Zemlje oddaljena 53 milijonov svetlobnih let. (updatena slika)

 

lossy-page1-220px-EHT_Saggitarius_A_black_hole.tif.jpg

To pa je slika črne luknje v središču naše galaksije, ki je od Zemlje oddaljena ''zgolj'' 26 tisoč svetlobnih let.

 

Če tako lepo vidijo luknjo, ki je oddaljena 53 milijonov svetlobnih let, bi morali to v naši galaksiji videti v najbolj kristalni podobi kar je možno. 

 

 

Dej bodte vsaj mal kritični in ne verjet vsemu kar vam servirajo.

 

Pizda, včasih so zmeraj govorili 'question everything', danes te pa takoj napadajo, če v kaj podvomiš. Kar itak lepo prikazuje koliko minusov sem dobil. 

 

 

 

 

  • Trol 3
  • Nekul -1 1
  • Groot, ki sir je 1
Povezava do prispevka

Še na Wikipediji dajo primerjavo, da to kar dela EHT je isto kot bi slikal nočno nebo z luno, pol bi pa iz te slike ven razbral pomarančo na luni.

 

220px-Event_Horizon_Telescope_and_Apollo_16.png

A series of images representing the magnification achieved (as though trying to see a tennis ball on the moon). Starts at top left corner and moves counter−clockwise to eventually end at the top right corner.

 

Kakšne resolucije bi morala biti ta slika nočnega neba, da bi ti videl objekt v velikosti pomaranče na Lunini površini? Kot sem rekel, ta pomaračna(tenis žogica) bi bla na sliki sestavljena zgolj iz dveh ali pa celo enega pixla.

Ta primerjava je za prvo sliko črne luknje, ta ki je od nas oddaljena 53 milijonov svetlobnih let.

 

OK! Če vidijo pomarančo na Lunini površini iz slike, ki je slikana iz Zemlje. Ta pomaranča na Luni predstavla črno luknjo M87*.

Ta črna luknja Sagittarius A*, ki v sredini naše galaksije pa je oddaljena 26 tisoč svetlobnih let. Kar pomeni da je 2000-krat bližje kot kot M87*.

Če ta teleskop vidi pomarančo na Luni, ki je odaljena 380 000 km. Torej, bi zelo dobro videl pomarančo, ki je oddaljena zgolj 192 km. Resolucija te pomaranče bi veliko večja kot dva pixla. Res je, da je Sagittarius A* manjša od M87* vsaj kar se tiče mase, ne vem koliko to vpliva na velikost. Lahko pa da je Sagittarius A* volumensko 2000-krat manjša od M87* in je zato pol iste resolucije.

uredilo bitje Wallux
  • Trol 1
  • Nekul -1 2
Povezava do prispevka

kaj ce bi ti za zacetek prebral kaj sploh je eht?

 

also tista slika ni neki kar oni vidjo kr tko mal cez njihov respetlin

tista slika je samo rezultat postprocessinga shitfuck podatkov

uredilo bitje chinasky
Povezava do prispevka
chinasky reče pred 4 urami:

kaj ce bi ti za zacetek prebral kaj sploh je eht?

 

also tista slika ni neki kar oni vidjo kr tko mal cez njihov respetlin

tista slika je samo rezultat postprocessinga shitfuck podatkov

 

Valda da to ni slika narejena čez rešpetlin ker ETH sploh nima rešpetlina, ma pa senzor oz. več njih. In vsak senzor ma resolucijo. In valda tile senzorji zaznavajo ogromno šuma in 99,9% tega šuma itak vržejo stran in pol samo cherrypickajo 0,1% teh podatkov in pol s pomočjo compa rišejo razne podobice črnih lukenj.

uredilo bitje Wallux
Povezava do prispevka

https://www.eso.org/public/blog/spot-the-difference-sagittarius-a-m87/

 

Navedek

So, what made imaging Sgr A* so difficult compared with M87*?

“There were two primary challenges in imaging Sagittarius A*, arising from its unique properties,” says José L. Gómez, a Research Scientist at the Instituto de Astrofísica de Andalucía in Spain. 

 

“Firstly, Sagittarius A* is about 1600 times lighter and smaller than M87*. Material takes days or weeks to travel around M87* but just minutes or hours to get around Sgr A*. The EHT fills up a gigantic, planet-sized virtual mirror using the Earth’s rotation. Each individual EHT telescope is like a segment of this mirror, gradually obtaining data over a night. M87* was easier to image, as it was steady when we were observing: the data obtained by all individual telescopes came from the same stable image.”

“However, Sgr A* is like a toddler who can’t stay standing still while we are taking its photo over the course of a night,” continues Katie. “The glowing gas around Sgr A* was dancing while we were taking the data. We needed to reconstruct how Sgr A* appears in the sky from a series of sparse information obtained while the gas was quickly moving around.”

 

José L. continues: “The second challenge is that radio signals from Sgr A* become somewhat distorted and blurred by turbulent gas located between Earth and the Galactic centre. The image of Sgr A* ripples like a distant mountain seen from a window of an aeroplane through its hot jet exhaust fumes. To see a true image of Sgr A*, we need to reconstruct the image as it was before such turbulent gas scattered the radio waves.”

“This was not the case for M87*,” adds Kazu, “which is located far away from the plane of the Milky Way, and therefore we did not have to image it through the dense material in our galaxy.”

 

 

 

 

 

Povezava do prispevka
Pastir_Matic reče pred 3 minutami:

Al pa ce nebi futral trola.

 

Kakšen trol pizda? A človek ne sme biti skeprtičen? Pizda ste blesovi ratal s to znanostjo, kot da je neki 100%. Na naše razumevanja vesolja bodo čez 1000 let gledal kot mi danes gledamo na razumevanja vesolja ljudi v srednjem veku. Poglejte kaj je nekoč imel Galileo za opazovanje, poglej kaj imamo danes mi, a fucking teleskope, ki krožijo okoli Zemlje! Zdaj se pa vprašaj kaj bodo imeli čez 400 let.

 

Un, ki misli, da bo naše današnje razumevanje vesolja ostalo nespremenjeno še mnogo let, se pošteno motite. Že Webb lahko spremeni naše razumevanje vesolja...

 

OK, bom nehal, da vas ne bom preveč razburjal in vnašal dvom v dogmo.

  • Trol 1
  • Nekul -1 3
Povezava do prispevka

 

Wallux reče pred 24 minutami:

Na naše razumevanja vesolja bodo čez 1000 let gledal kot mi danes gledamo na razumevanja vesolja ljudi v srednjem veku.

tega ne moreš vedeti, mogoče smo na robu mogoče eksperimentalne fizike in nikoli ne bo teorije vsega

Povezava do prispevka

@Wallux, priporočam ti tale članek od Asimova: https://skepticalinquirer.org/1989/10/the-relativity-of-wrong/

 

Pa če hočeš, da bo kdo tvojo skepso jemal resno, se malo bolj potrudi. Ko povsem vase prepričan sanjaš o dveh pikslih kot odgovor na video, kjer v prvih parih minutah razložijo vse o načinu in težavah zajema (priprave slike), je neizogibno, da te bomo imeli za trola. Če ne verjameš, da sploh znamo kaj takega, navkljub vsem indicom za obratno, je to tvoja pravica, ni pa lepo srati po delu take množice ljudi.

Povezava do prispevka

Koliko pa misliš da je resolucija črne luknje, ki jo gledajo? Ko opazujejo ''črno luknjo'' 53 milijonov svetlobnih let stran si lahko skeptičen, če res vidijo tisto kar govorijo da vidijo. In ta projekt EHT je vreden več milijonov davkoplačevalskega denarja in valda morajo pol nekaj pokazat.

 

In kaj če se izkaže, da črnih lukenj sploh ni? Kaj boš pa pol govoru? It was an honest mistake? Črne lukje so samo teorija, ampak zdaj jih pa že kar ''vidijo'' in to ne kje v naši bližini ampak so prvo ''slikali'' v središču galaksije, ki je od nas oddaljena 53 milijonov svetlobnih let. A kaj bolj oddaljenega se ni najdl?

 

 

  • Trol 2
  • Nekul -1 4
  • Groot, ki sir je 1
  • Za crknit smešno +1 1
Povezava do prispevka

"resolucija črne luknje" - kaj naj bi to sploh pomenilo? Resolucija ni lastnost opazovanega.

53M svetlobnih let stran je veliko, a niti približno na meji današnje zaznave. Najbolj oddaljene galaksije vidimo skoraj 1000x dlje (GN-z11).

Poleg tega, da gre za več observatorijev, ki so pametno skombinirani, je ključno, da je opazovanje trajalo dlje, kar ti seveda da precej več podatkov in zmanjša šum.

Slike so najboljše, kar naše trenutno razumevanje premore. Kasneje, z bolj rafinirano tehniko ali novejšimi podatki, bomo najbrž dobili še boljše. Glede na hitrost sprememb v SagA* bo najbrž čisto ločena slika.

Gre za visokoletečo znanost, tako da je peer review strog. Ampak če ne zaupaš v nič, potem debata itak nima smisla.

Črne luknje so "samo teorija" ravno tako kot gravitacija. Če se enkrat izkažejo za nepotrebne, jih bo zamenjalo nekaj zelo podobnega, a na slike to ne bo bistveno vplivalo. Mnogi učinki črnih lukenj so več kot očitni.

Zakaj je iz gozdne jase lažje slikati oblak kot pa 100m oddaljeno drevo?

Povezava do prispevka
lynx reče pred 22 minutami:

"resolucija črne luknje" - kaj naj bi to sploh pomenilo? Resolucija ni lastnost opazovanega.

Ko ti zajameš sliko v bilokakem spektru boš to zajel v tolikšni in tolikšni resoluciji. Kakšna je ta resolucija je odvisna od senzorja. Ampak opazovati galaksijo, ki je 53 milijonov svetlobnih let stran ni mačji kašelj kaj šele da ti opazuješ eno malo točko v središču te galaksije.

 

lynx reče pred 39 minutami:

53M svetlobnih let stran je veliko, a niti približno na meji današnje zaznave. Najbolj oddaljene galaksije vidimo skoraj 1000x dlje (GN-z11).

Vidimi jih , ampak ne moremo pa videti posameznih zvezd v teh zelo oddaljenih galaksijah.

 

lynx reče pred 42 minutami:

Poleg tega, da gre za več observatorijev, ki so pametno skombinirani, je ključno, da je opazovanje trajalo dlje, kar ti seveda da precej več podatkov in zmanjša šum.

99,9% podatkov, ki jih dobijo ko opazujejo točno to točko, ki naj bi bila črna luknja zavržejo. Kako sploh ločijo signal, ki ga iščejo v vsem tem šumu? Kakšen senzor je to, ko moraš stran vržt 99,9% vsega kar ujame?

 

lynx reče pred 51 minutami:

Gre za visokoletečo znanost, tako da je peer review strog. Ampak če ne zaupaš v nič, potem debata itak nima smisla.

Gre za eksperimentalno znanost.

 

lynx reče pred 54 minutami:

Črne luknje so "samo teorija" ravno tako kot gravitacija. Če se enkrat izkažejo za nepotrebne, jih bo zamenjalo nekaj zelo podobnega, a na slike to ne bo bistveno vplivalo. Mnogi učinki črnih lukenj so več kot očitni.

Jao kva govoriš model. Gravitacija ni teorija! Gravitacija obstaja, kako deluje je neznanka, delovanje gravitacije je teorija ne pa gravitacija kot taka.

Črna luknja je nastala kot ideja, ko so delal miselni eksperiment, kaj se zgodi, če bi zvezdo stlačil v volumen malega planeta.

Učinki kot kaj? A kaj drži galaksijo skupaj in okoli česa se vrti? Majo ogromno problemov z razumevanjem delovanja galaksij. Ne vem zakaj jih iščejo po galaksijah, ki so toliko oddaljene, ker bi jih po teoriji moralo biti res ogromno v vsaki galaksiji. 84% mase naše galaksije naj bi bile črne luknje aka dark metter. Una v središču je velik premal.

 

lynx reče pred 1 uro:

Zakaj je iz gozdne jase lažje slikati oblak kot pa 100m oddaljeno drevo?

Zelo slaba primerjava. Galaksija v kateri smo ni nič drugačna od galaksije, ki jo opazujemo. Torej boš rekel, da je lažje gledat drevo v gozdu, ki je ful odaljeno kot pa drevo v gozdu v katerim si. Z obojim maš probleme ker ti drevesa zastirajo pogled. Te črne luknje, ki jih opazujejo so v samem središču galaksij. Tam kjer je največja gužva. Galaksiije so ploske, ampak v središču so pa kuglaste in jih je težko opazovati v samo notrajnost iz katerega koli kota.

Povezava do prispevka

Folk res ni normalen kle. Nekateri se obnašajo,  kot da trdim, da je bog ustvaru zemljo pred 6000 leti in da je ploščata.

 

SAMO DVOMIM, DA JE TO KAR KAŽEJO NA TEH SLIKAH RES KAR TRDIJO!

Koliko v teh slikah je resnično opazovanje in koliko je računalniške simulacije?

 

 

 

  • Trol 3
  • Nekul -1 1
Povezava do prispevka
Wallux reče pred 7 urami:

Ko ti zajameš sliko v bilokakem spektru boš to zajel v tolikšni in tolikšni resoluciji. Kakšna je ta resolucija je odvisna od senzorja. Ampak opazovati galaksijo, ki je 53 milijonov svetlobnih let stran ni mačji kašelj kaj šele da ti opazuješ eno malo točko v središču te galaksije.

Nihče ne pravi, da je mačji kašelj. Sicer bi imeli te slike že zdavnaj.

 

Wallux reče pred 7 urami:

Vidimi jih , ampak ne moremo pa videti posameznih zvezd v teh zelo oddaljenih galaksijah.

Tega nisem trdil, ampak najbrž se strinjaš, da če bi lahko imel 1000x večjo sliko, da bi se pa še kaj več videlo.

Razlika med obema opazovanima galaksijama je z vidika kotne velikosti skoraj zanemarljiva: M87 je cca. 2000x dlje, a 1500x večja. Precej boljše razmerje kot npr. pri Andromedi.

 

Wallux reče pred 7 urami:

99,9% podatkov, ki jih dobijo ko opazujejo točno to točko, ki naj bi bila črna luknja zavržejo. Kako sploh ločijo signal, ki ga iščejo v vsem tem šumu? Kakšen senzor je to, ko moraš stran vržt 99,9% vsega kar ujame?

Ne vem s kje vlečeš te procente, ampak tudi to ne bi bilo presenetljivo. LHC v CERNU ocenjeno zavrže še več, 99,99(6) % (2019). Povsem logično je, da bolj kot imaš občutljive instrumente, več težav imaš z okoljskimi šumi in torej mečeš meritve stran. Al pa detektorji nevtrinov za malo drugačen primer.

Če si kdaj delal kakšno sliko z dolgo ekspozicijo, light painting ali kaj sličnega, ti je jasno, da bolj kot so stvari na miru, bolj ostra bo slika. SagA* precej bolj miga.

 

Wallux reče pred 7 urami:

Gre za eksperimentalno znanost.

Edino pravo. :D

 

Wallux reče pred 7 urami:

Jao kva govoriš model. Gravitacija ni teorija! Gravitacija obstaja, kako deluje je neznanka, delovanje gravitacije je teorija ne pa gravitacija kot taka.

Črna luknja je nastala kot ideja, ko so delal miselni eksperiment, kaj se zgodi, če bi zvezdo stlačil v volumen malega planeta.

Učinki kot kaj? A kaj drži galaksijo skupaj in okoli česa se vrti? Majo ogromno problemov z razumevanjem delovanja galaksij. Ne vem zakaj jih iščejo po galaksijah, ki so toliko oddaljene, ker bi jih po teoriji moralo biti res ogromno v vsaki galaksiji. 84% mase naše galaksije naj bi bile črne luknje aka dark metter. Una v središču je velik premal.

Učinki kot ukrivljanje svetlobe / prostora. Tudi, če črne luknje na koncu nadomestijo masivnejše nevtronske zvezde ali kaj še bolj eksotičnega, to ne bo spremenilo opazovanj. To, da mislimo, da je v centru naše galaksije črna luknja je posledica precej enostavnega opazovanja orbit zvezd, kar ti da oceno mase in omejitve prostorske velikosti. Že Kepler bi znal računat take stvari.

 

Wallux reče pred 7 urami:

Zelo slaba primerjava. Galaksija v kateri smo ni nič drugačna od galaksije, ki jo opazujemo. Torej boš rekel, da je lažje gledat drevo v gozdu, ki je ful odaljeno kot pa drevo v gozdu v katerim si. Z obojim maš probleme ker ti drevesa zastirajo pogled. Te črne luknje, ki jih opazujejo so v samem središču galaksij. Tam kjer je največja gužva. Galaksiije so ploske, ampak v središču so pa kuglaste in jih je težko opazovati v samo notrajnost iz katerega koli kota.

Valda sta drugačni. M87 je ena "najsvetlejših" na nebu, pa še gledamo je ne iz ravnine galaksije.

Povezava do prispevka

Telescopes_Unite_in_Unprecedented_Observations_of_Famous_Black_Hole_M87.jpg

 

Tukaj mate celoten spekter in dejanske slike od vseh možnih teleskopov v originalnih resolucijah. Ampak se prav vidi da so une ta leve že ful računalniško generirane. Pri zgornji levi se že vidi raster in potem bolj ko manjšo točko opazujejo, boljša je ločljivost.

 

Povezava do prispevka
lynx reče pred 15 minutami:

Nihče ne pravi, da je mačji kašelj. Sicer bi imeli te slike že zdavnaj.

 

Tega nisem trdil, ampak najbrž se strinjaš, da če bi lahko imel 1000x večjo sliko, da bi se pa še kaj več videlo.

Razlika med obema opazovanima galaksijama je z vidika kotne velikosti skoraj zanemarljiva: M87 je cca. 2000x dlje, a 1500x večja. Precej boljše razmerje kot npr. pri Andromedi.

 

Ne vem s kje vlečeš te procente, ampak tudi to ne bi bilo presenetljivo. LHC v CERNU ocenjeno zavrže še več, 99,99(6) % (2019). Povsem logično je, da bolj kot imaš občutljive instrumente, več težav imaš z okoljskimi šumi in torej mečeš meritve stran. Al pa detektorji nevtrinov za malo drugačen primer.

Če si kdaj delal kakšno sliko z dolgo ekspozicijo, light painting ali kaj sličnega, ti je jasno, da bolj kot so stvari na miru, bolj ostra bo slika. SagA* precej bolj miga.

 

Edino pravo. :D

 

Učinki kot ukrivljanje svetlobe / prostora. Tudi, če črne luknje na koncu nadomestijo masivnejše nevtronske zvezde ali kaj še bolj eksotičnega, to ne bo spremenilo opazovanj. To, da mislimo, da je v centru naše galaksije črna luknja je posledica precej enostavnega opazovanja orbit zvezd, kar ti da oceno mase in omejitve prostorske velikosti. Že Kepler bi znal računat take stvari.

 

Valda sta drugačni. M87 je ena "najsvetlejših" na nebu, pa še gledamo je ne iz ravnine galaksije.

 

Lej, sej se strinjam v maričemu ampak opazovanje zvezd v sredini galaksije z zdajšno tehnologojijo je ful težavno. Ker je tam res gužva. Tam si morajo znanstveniki ful pomagat z računalnikom, da jim pomaga spremljat poti zvezd v vsej tej gužv in pri odstranjevanju šuma pri signalih, ki jih dobivajo. Fora je, da tukaj pa že pride do manipulacij, ki lahko nimajo nobenih vez z resničnimi opazovanji.

 

220px-SgrA2018.gif

 

To ni neko navadno klasično opazovanje središča naše galaksije, ampak z pomočjo računalnikov zelo, zelo, ZELO filtrerane podobe. Skoraj bolj simulacija kot pa nekaj resničnega.

Ker realno ti bolj kot ne vidiš samo en bel šum in pol moraš res gledat na res majhna odstopanja in čistiti vsega boga, da dobiš neki kar je podobno zvezdi in njeni poti.

 

 

V glavnem, bomo rabil še kar nekaj časa, da bomo res dobro videli tisto kar zdaj od daleč opazujemo.

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...