Vesolje

[Wallux]

sadhu sequencer reče pred 12 minutami:

Zdaj v tem trenutku najbolj rabim genija, ki mu bo uspelo narisati kako je tole "manjša skalna formacija naravnega izvora".

 

Ne me razumet narobe, vedno se delam norca iz oddaje Ancient Aliens, vem da vse kar tam povejo je čisti bullshit, ampak glede na to koliko neolitskih in kalkolitskih materialnih virov poznam, se bodo tu morali precej bolje potrudit.

 

Kar vidim na tej sliki je enoten masiv in v njemu je prostor oblike kvadra.

 

 

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/na-marsu-rover-posnel-vhod-vesoljcev/627352

 

To morš kake geologe vprašat. Uni zihr vejo kako se kaj takega v naravi naredi. Pa še kako sliko iz drugega kota bi nucal. Bi se bolj videlo, da ni glih v obliki kvadra.

[Wallux]

Galaksija reče pred 3 urami:

@Wallux se strinjam glede veliko povedanega okoli slepega zaupanja znanosti, ampak način kako komuniciraš z ostalimi uporabniki je zame nesprejemljiv.

 

Kar se mene tiče potiskaš stran tudi uporabnike ki se strinjajo s tabo.

 

Ko je isti folk začel kar po 5 in več minuskov naenkrat talat, sem mal zgubu živce. 

[sadhu sequencer]

Wallux reče pred 2 urama:

To morš kake geologe vprašat. Uni zihr vejo kako se kaj takega v naravi naredi. Pa še kako sliko iz drugega kota bi nucal. Bi se bolj videlo, da ni glih v obliki kvadra.

 

Geolog je res najboljši naslov in nikakor ne tak geolog, ki za zgornji primer postreže samo "naravni izvor, ta-ta, fajn se mejte" in izgine v noč.

[maksi]

 

 

15. maj 2022 uredilo bitje maksi

[Wallux]

No, kva sem vam govoril. Pri 3 min. vidiš kako malo slike zajame. Maš 8 ''točk'' pa še te točke majo zelo omejeno območja kjer so zbirali podatke. Tam kjer so brvne točke oz. lise tam imajo resnične podatke. Tam, kjer je pa belo, kot je gospa povedala, pa računalnik zafila.

 

Ne samo, da gledajo stvari, ki so zelo daleč...

Stvari, ki jo opazujejo je zastrta z vsemi mogočimi stvarmi (meglice, zvezde, plini)...

In na koncu ...sej ne vem kako naj se izrazim... pač slikajo z nepopolnim ''objektivom''.

 

Tukaj sem čist ponesreč najdu video, ki kaže kaj ta ''objektiv'' dejansko zajame. Kar je pa belo more pa računalnik zafilat. In tole je tako od oka, več kot 90%.

 

[Ivan JJ]

Kot sem ti ze povedal

Navedek

poglej kaj pomenijo:

• angular resolution
• interferometry

in nehaj nam basat o "resoluciji", ker ne dojames da teleskopi nimajo le nalimane kamere z Amazona na koncu optike

"stevilo podatkov" je primarno odvisno od moci svetlobe, ne od resolucije

 

V astronomiji ne "vidis" nicesar.

To ni tvoje slikanje z telefonom doma ko imas dovolj svetlobe da direktno vidis sliko.

 

Teleskop uperis na neko mesto za cel tedn, recordas evente v "observation time", med tem ko ti "snemas" dobis polno kozmicnih zarkov, ki lahko overloadajo celo serijo "pixlov" - event detektorjev, lahko posnames prehod neke zvezde.

Potem da dobis sliko lahko sestavis data ki je bil posnet v 32 tednu leta cez celo desetletje.

 

Odvisno od teleskopa, vsak event ima lahko vec dimenzij (x, y, t, energy, phi angle, theta angle, ...)

Potem moras aplicirat na event matriko ki opise opticni sistem, filtrirat moras trash podatke: kozmicne zarke, observacije ki te ne zanimajo, recimo kako zvezdo ki je sla cez tvoj observation view, satelite. Teleskopi na tleh imajo se atmosfericno matriko

Potem moras ze zaradi verjetnostnih enacb dat na data kak smoothing filter in ce imas dovolj eventov lahko sestavih representaticno sliko, ki bo polna lukenj zaradi filtriranja.

 

Potem se moras vprasat kaj naredit z luknjami in kaj naredi v primerih ko imam malo eventov.

 

 

In ne pametovat o teh observacijah crnih lukenj, ker je kombinacija vec teleskopov po celem svetu, ki so med sabo razlicni.

Potem pa jokas da ne vidis slike direkt z teleskopa kot na telefonu

 

 

[Wallux]

Že prvi stavek maš narobe. Odvisno je kakšen maš senzorje. Kaj ti senzorji zaznajo.

 

 

Majo senzorje, ki vidijo od gama žarkov pa do senzorjev, ki zaznajo dolge radijske valove in vse kar je vmes. Kamerica na telefonu, ki ga imaš ima senzor, ki zazna vidni spekter in IR. Lahko pa narediš senzor, ki bo zaznal radijske valove, mikro valove, X-žarke. Kaj misliš, da je na koncu radijske antene(krožnika). Vdimo takorekoč vse frekvence.

 

Problem je ker je ena antena predstavlja en piksel. Ne more en radijski teleskop kar v trenutku narediti slike v resoluciji 2000 x 1000 pikslov. Ker večino radijskih teleskopov lahko samo zazna jakost določenih frekvenc v točki, ki jo opazuje. In če hoče narediti sliko v resoluciji 100x100 pikslov mora narediti 10 000 posameznih meritev na različne točke.

 

Če si hočeš predstavlajti kako EHT slika, je tako da bi ti s svojo 8MP kamerico (ki normalno naredi sliko vresoluciji 3500 x 2300 pikslov) slikal nekaj, ampak s to foro, da v tej tvoji kamerici deluje samo 8 pixlov. Zdaj si pa prdstavlji kolikorat boš moral slikati nek objekt, ki je stran več sto metrov v velikosti par centimetrov, da boš iz teh mozaikov 8 pikslov sestavil neko normalno sliko, kjer boš lahko nekako razbral, kaj ta objekt na sliki sploh je? Pa vedeti moraš, da to kamero lahko samo vrtiš okoli svoje osi.

 

A zdaj razumeš vse probleme te famozne slike črne luknje? Zdaj pa če jim ti verjameš na besedo da na sliki 100% je črna luknja, be my guest. Ampak jaz se ne bom pustil tako hitro prepričati. Mene ful preseneča z kako lahkoto ves znanstveni svet sprejme te slikce kot verodostojen dokaz. Tako močno so prepričani v Relativnostno teorijo, da vsako najmanše odkritje takoj sprejmejo kot legit, no questions asked. Ja, sej vem da majo 'peer review', ampak v tem projektu sodeluje 300 ljudi iz 80 inštiutov in univerz. Kdo je junak, ki bo to spodbijal, verjetno leti iz službe nasleden dan.

 

Sej je čist možno, da je teorija resnična in da je vse legit. Ampak če ni, pol pa s temi dokazi samo šibamo še naprej in globje v napačno smer.

16. maj 2022 uredilo bitje Wallux

[maksi]

Teorija relativnosti je "resnična" (kot dokaz že imaš GPS), noben znanstvenik pa ne pravi, da je popolna oz. ne more biti, ker ni skladna z kvantno teorijo. Tako kot newtonovska fizika tudi ni "neresnična", ampak manj popolna od relativnostne.

 

Navedek

Einstein's general relativity theory says that gravity curves space and time, resulting in a tendency for the orbiting clocks to tick slightly faster, by about 45 microseconds per day. The net result is that time on a GPS satellite clock advances faster than a clock on the ground by about 38 microseconds per day.

 

16. maj 2022 uredilo bitje maksi

[Wallux]

Relativnostna pade že pri delovanju galaksij. Zvezde na obrobju galaksije krožijo okoli centra veliko prehitro kot to relativnostna predvideva. Opazovanja se ne ujemajo s teorijo.

 

[╭∩╮ lynx]

Relativnostna teorija ima več potrditev kot pa problemov. Relativistični učinki več kot očitno obstajajo in nadgradnje teorij tega ne morejo ovreči, samo v kako drugo ogrodje jih lahko premaknejo (in prevzamemo novo besedišče).

 

Tvoj protiprimer je slab, ker so ti računi odvisni od mase, ki jo ocenjujemo samo preko opazovanj, ki jim tako oporekaš.

[maksi]

Wallux reče pred 58 minutami:

Relativnostna pade že pri delovanju galaksij. Zvezde na obrobju galaksije krožijo okoli centra veliko prehitro kot to relativnostna predvideva. Opazovanja se ne ujemajo s teorijo.

https://en.wikipedia.org/wiki/Dark_matter

[╭∩╮ S<3NEC]

Wallux reče pred 2 urama:

Majo senzorje, ki vidijo od gama žarkov pa do senzorjev, ki zaznajo dolge radijske valove in vse kar je vmes. Kamerica na telefonu, ki ga imaš ima senzor, ki zazna vidni spekter in IR. Lahko pa narediš senzor, ki bo zaznal radijske valove, mikro valove, X-žarke. Kaj misliš, da je na koncu radijske antene(krožnika). Vdimo takorekoč vse frekvence.

Tu imaš prav. Pa tudi nihče tu ne trdi, da slikajo v vidnem spektru. Že to da "slikajo" se uporablja bolj kot neka laična analogija.

 

Wallux reče pred 2 urama:

Problem je ker je ena antena predstavlja en piksel. Ne more en radijski teleskop kar v trenutku narediti slike v resoluciji 2000 x 1000 pikslov. Ker večino radijskih teleskopov lahko samo zazna jakost določenih frekvenc v točki, ki jo opazuje. In če hoče narediti sliko v resoluciji 100x100 pikslov mora narediti 10 000 posameznih meritev na različne točke.

 

Če si hočeš predstavlajti kako EHT slika, je tako da bi ti s svojo 8MP kamerico (ki normalno naredi sliko vresoluciji 3500 x 2300 pikslov) slikal nekaj, ampak s to foro, da v tej tvoji kamerici deluje samo 8 pixlov. Zdaj si pa prdstavlji kolikorat boš moral slikati nek objekt, ki je stran več sto metrov v velikosti par centimetrov, da boš iz teh mozaikov 8 pikslov sestavil neko normalno sliko, kjer boš lahko nekako razbral, kaj ta objekt na sliki sploh je? Pa vedeti moraš, da to kamero lahko samo vrtiš okoli svoje osi.

Tu se motiš. V resnici je stvar še mnogo, mnogo bolj komplicirana! Vsak od teleskopov z enim "pixlom" vidi, relativno na velikost tarče, zares ogromen kos vesolja. Vse kar prileti iz tega ogromnega kosa vesolja se na vsakem od teleskopov zreducira na praktično en analogen signal z n-bitno ločljivostjo (analogija je recimo svetlost "pixla" na klasični fotografiji).

Se pravi, v tem koraku imamo samo set posnetkov signala iz ogromnega kosa vesolja. Kot zvok gozda z vsemi ptiči, šelestenjem vetra in gruljenjem divjih prašičev.

 

Ključen dodatek tem analognim signalom je izjemno točna časovna značka (timestamp), ki pove, kdaj točno je vsak od satelitov dani signal zares zajel.

V tem koraku imamo še vedno samo set posnetkov signala iz ogromnega kosa vesolja, ampak s pripetimi izjemno točnimi časovnimi značkami.

 

(od tu naprej me je močno zaneslo v svet pripovedk, se opravičujem)

 

V našem glasnem gozdu bi s takimi podatki in znanim položajem mikrofonov (satelitov), ugotovil kje točno, relativno na položaj mikrofonov, tiči naš prtič pevec. Ptiča bi trianguliral. Če bi hoteli biti zares točeni, bi morali upoštevati še hitrost vetra, ki vpliva na propagacijo zvoka (atmosfera nad teleskopi). Če bi želeli biti izjemno točni, bi verjetno moral namesto predpostavke o laminarnem toku zraka upoštevati še vse turbulence, ki se dogajajo okrog debel, krošenj in terena (razni atmosferski in vesoljski pojavi pri opazovanju s teleskopi).

V resnici pri opazovanju vnaprej vemo kateri konec bi zares rad opazovali, zato lahko ta princip obrnemo. Recimo, da bi v glasnem gozdu radi ugotovili, če so se v gnezdu (črni luknji) na znani lokaciji, že izvalili čivkajoči mladiči (event horizon dogodki). Ker so še mladi in slabotni, ali mogoče izjemno daleč (svetlobna leta), bo njihovo čivkanje praktično neslišno. Ampak, ker vemo kje je gnezdo in kje mikrofoni, lahko signale iz mikrofonov ustrezno poravnamo glede na njihovo oddaljenost od tarče in gledamo, če so slučajno vsi v istem trenutku zaznali zvok iz gnezda. Včasih pri enem izmed mikrofonov ravno zagruli prašič, ali pa iz smeri gnezda slišimo glasne čivke, ampak nam je jasno, da to ne morejo biti mladiči, zato te dogodke ignoriramo. Drugič piha zares močan veter, zato moramo signale iz mikrofonov poravnati drugače. Če signale poravnamo izjemno natančno, lahko ugotovimo celo koliko jih je in kje v gnezdu mali ptički čepijo (ta famozna resolucija, ki jo rad omenjaš oz. kotna ločljivost)

V tem koraku imamo set dogodkov, ki so prišli iz točno pravega kosa vesolja in so že ustrezno prečiščeni, kar je že samo po sebi izjemno težko.

 

Ker je dejanski signal dogodkov, ki nas zanimajo tako zelo šibak, nam v najboljšem primeru ostane le še par "bitkov" (par sivin pri fotografiji) uporabne informacije. Vemo samo, da je v gnezdu tiho ali pa mogoče nekaj oddaja zvok (elektromagnetno valovanje).

Še vedno imamo isti set dogodkov, ampak sedaj nam je jasno, da je uporaben signal tako zelo šibak, da bomo težko iz njega karkoli izluščili. Ni variante, da prepoznamo čivkanje ptiča, kaj šele njegovo sorto.

 

Dober raziskovalec v tej situaciji seveda ne bo obupal, ampak bo odprl knjigo o ptičih (fiziki) in se podučil, kateri ptiči bi se v danem letnem času in dani lokaciji sploh lahko izvalili. Jasno je, da sredi Slovenije to ne bodo papige ali kormorani. Seveda je zvok tako šibak, da bi v resnici lahko gnezdili prašiči, ampak se večina strinja, da tega ne počnejo. Vsaj ne v krošnji dreves. Po temeljitem študiranju obstoječe literature in novih premislekih, so se naši vrni raziskovalci odločili, da je v gnezdu 4-5 mladih kosov. Dva od njih sta očitno rahlo večja od ostalih, ampak je težko soditi koliko.

Po mnogo truda smo iz seta obupno šibkih signalov razbrali nekaj, kar najbolje ustreza našemu trenutnemu dojemanju sveta in vesolja ter, za lažjo prestavo, generirali sliko za katero mislimo, da najbolje predstavlja opazovano črno luknjo.

 

Wallux reče pred 2 urama:

A zdaj razumeš vse probleme te famozne slike črne luknje? Zdaj pa če jim ti verjameš na besedo da na sliki 100% je črna luknja, be my guest. Ampak jaz se ne bom pustil tako hitro prepričati. Mene ful preseneča z kako lahkoto ves znanstveni svet sprejme te slikce kot verodostojen dokaz. Tako močno so prepričani v Relativnostno teorijo, da vsako najmanše odkritje takoj sprejmejo kot legit, no questions asked. Ja, sej vem da majo 'peer review', ampak v tem projektu sodeluje 300 ljudi iz 80 inštiutov in univerz. Kdo je junak, ki bo to spodbijal, verjetno leti iz službe nasleden dan.

Na sliki 99,99% je črna luknja. Vprašanje je, če so ustrezni deli, ki niso črne barve

 

Wallux reče pred 2 urama:

Sej je čist možno, da je teorija resnična in da je vse legit. Ampak če ni, pol pa s temi dokazi samo šibamo še naprej in globje v napačno smer.

Nihče ti ne brani, da s pravim matematičnim postopkom ovržeš nelegitimne teorije. Ključ je v tem, da nekam "šibamo", ker le tako bomo lahko potrdili ali ovrgli teorije. Grem pa stavit glavo, da ti (tudi jaz) ne boš k temu niti malo prispeval. Počel boš pa dve stvari: jezil nekatere in zavajal druge ljudi v svoji realni in virtualni okolici.

 

To, da si že nekajkrat omenil svoje pritlehno nestrinjanje s financiranjem znanosti je pa tudi po svoje zanimivo. Predlagam, da nehaš plačevat davke, ker se večinoma porabljajo še za dosti večje neumnosti.

[Wallux]

In kako boš vedel samo z zvokom, da so to res ptički, ki čivkajo? Ti namreč govoriš, kot da točno vemo kaj vse se nahaja v gozdu. Sorry, ne vemo, ker še nikoli nosmo bili tam. Vedei moraš da ptičkov še nikoli nismo videli. Kaj pa če se oglaša žuželka, ki spominjajo na čivkanje malih ptičkov. AlI pa nekaj čisto tretjega. Ta slikca je pol kot en zelo predelan in sprocesiran zvok, ki nekako spominja na čivkanje malih ptičkov, to je to.

 

Nekam šibamo, res je... in ne ti ali jaz ne bova te smeri spreminjala. Ampak že zgodovina te uči, da se znanost spreminja. Kar je včeraj neki veljalo kot odgovor na vprašanje danes ne velja več. Oz. kar danes nekaj velja kot najboljši odgovor na neko vprašanje, jutri to ne bo več.

 

 

V samo sto letih smo prišli iz ene galaksije v statičnem vesolju in večnim vesolju, do res ogromno galaksij v pospešeno rastezajočim se in 13,8 milijarde let starim vesoljem. A zdaj pa misliš da je to to, za naslednij tisoč ali več let? Z tehnologijo in večjimi in boljšimi teleskopi vidimo dlje in bolje. Že Webb, če bo videl na samem ''robu'' vesolja stare že izoblikovane galaksije se lahko že pripravimo o spremembi starosti vesolja, morda bo treba celo teorijo velikega poka ovreči.

 

In kar je en model povedal, nove tehnologije/spoznanja ne prihajajo iz centra ampak iz obrobja. Povedal je, da od svečarjev ne moreš pričakovati, da bodo pogruntal žarnice na štrom. Main stream znanost ne bo pogruntala ničesar novega, edino kar bo delala je, da bo utrjevala že znane poglede. Tut Einstein je nekoč bil obrobje. Kot en uradnik, zaposlen na patentnem uradu je sam, v prostem času, skoval relativnostno teorijo. Ni bil del nekega inštituta ki se je ukvarjal z fiziko vesolja.

 

Preber si zgodbo o Ignaziju Semmelweisu Ignaz Semmelweis - Wikipedia model je predlagal umivanje rok zdravnikom v porodnišnicah, da bi preprečil 'childbed fever' med porodnicami. Medicinska srenja ga je zaradi tega tok zjebala, da je model pristal v norišnici kjer je zaradi slabih razmer umrl. 20 let po njegovi smrti, so pa rekli, da je imel model še kako prav.

 

Pa da ne boš zdaj prišel do zaključka, da se jaz imam za tega modela ali da je moj primer podoben njegovemu. Sploh ne, samo povem kje moraš iskati nova dognanja. Na obrobju.

 

In od kje ti to, da sem proti financiranju znanosti? To ti vse pobiraš kar iz lufta. 

16. maj 2022 uredilo bitje Wallux

[╭∩╮ S<3NEC]

Wallux reče pred 11 minutami:

In kako boš vedel samo z zvokom, da so to res ptički, ki čivkajo? Ti namreč govoriš, kot da točno vemo kaj vse se nahaja v gozdu. Sorry, ne vemo, ker še nikoli nosmo bili tam. Vedei moraš da ptičkov še nikoli nismo videli. Kaj pa če se oglaša žuželka, ki spominjajo na čivkanje malih ptičkov. AlI pa nekaj čisto tretjega. Ta slikca je pol kot en zelo predelan in sprocesiran zvok, ki nekako spominja na čivkanje malih ptičkov, to je to.

Točen položaj opazovanih črnih lukenj je zelo dobro znano in preverjeno dejstvo. To so pač prej počeli z nešteto drugimi inštrumenti. Ti si par postov višje nalimal sliko, ki kaže različne stopnje magnifikacije istega objekta. Torej, lokacija gnezda in dejstvo, da med njim in mikrofoni (vsaj občasno) ni preprek, sta znana in preverjena podatka.

Razvoj še ni dovolj daleč, da bi predvajali karkoli približno podobnega čivkanju (ali dejanski fotografiji luknje z okolico). Bolj merijo, če se okrog črne luknje res dogaja kaj zanimivega (izvalili ptiči) in če zaznano dogajanje lahko s trenutnim razumevanjem vesolja kakorkoli interpretirajo (analogija s kosi).

 

 

Nedavna zgodovina, z vsemi izjemno visokoletečimi eksperimenti, nas pravzaprav uči, da marsikatere uveljavljene teorije držijo. In niti približno se ne strinjam, da nekaj uveljavljenega jutri ne bo več držalo. Znanost zelo lepo konvergira proti "resnicam vesolja" in vse manj je nepričakovanih prebojev. Seveda ne trdim, da se novi preboji ne morejo zgoditi in da ne more pasti kaka od uveljavljenih teorij. Trdim pa, da ti izjemno močno podcenjuješ znanost. Žal verjetno zato, ker precenjuješ svoje znanje. Predvsem pa pozabljaš, da znanost išče tako potrditev kot zavrnitev hipotez. Najbrž ni človeške aktivnosti, ki bi bila pri tem bolj korektna.

 

Jaz osebno mislim, da je še največ prostora za preboje znotraj obstoječih okvirov znanosti. Za preboje, ki obstoječe razumevanje poglabljajo in nadgrajujejo. In tu pravzaprav potrebujemo eksperimente kot je EHT, kajti te se trudijo gledat nekam, kamor še nikoli nismo pogledali.

 

Wallux reče Dne, 14. 5. 2022 at 16:32:

Pomembno znanstveno odkritje bo delujoč fuzijski reaktor, ne pa ene blurry slikce čnih lukenj.

To je recimo lep primer. Veš koliko let buljenja v sonce je bilo potrebno, da je nekdo doumel koncept fuzije? Pa koliko bazičnega znanja je bilo potrebno pred tem in po tem, da so se pričeli graditi krotilnike plazme?

 

Opazil sem tudi, da si navdušen nad Muskovim Space X. On, kot inženir, bo v najboljšem primeru zvozil tone in tone smeti v naše osončje. Če ljudje ne bodo odkrili, kako potovati z zelo veliko hitrostjo, po možnosti hitrejše od svetlobe, ne bomo nikoli prišli dlje od Marsa.

 

Wallux reče pred 1 uro:

Tut Einstein je nekoč bil obrobje. Kot en uradnik, zaposlen na patentnem uradu je sam, v prostem času, skoval relativnostno teorijo. Ni bil del nekega inštituta ki se je ukvarjal z fiziko vesolja.

Ne vem no. Mogoče je prvotno falil poklic, ampak nikoli nisem zanj mislil, da je nekdo iz obrobja. Jaz sem mislil, da se je gibal v sami sredi uveljavljene znanstvene smetane, ki ni ravno dušila njegovega obrobnega duha.

 

Anekdot, ko je nekdo nekaj dognal in mu nihče ni verjel, ali ga zažgal na grmadi, je neskončno. Nam je pa lahko v izjemno tolažbo to, da si danes vsi po svetu umivajo roke pred medicinskimi posegi. To samo govori v prid temu, da ljudje tudi tvoje obrobje poslušajo in ga sprejmejo, če ima kaj pametnega za prispevati.

 

Wallux reče pred 1 uro:

Pa da ne boš zdaj prišel do zaključka, da se jaz imam za tega modela ali da je moj primer podoben njegovemu. Sploh ne, samo povem kje moraš iskati nova dognanja. Na obrobju.

Kako si nam ti tu predstavil to želel predstavit to obrobje? Kurcal si nekaj, kar se tebi zdi "preveč mainstream" in nisi predstavil niti ene ideje iz obrobja, ki bi jo bilo vredno podpreti. Popolnoma nič konstruktivnega nisi prispeval. Le blagoslovil si nas s svojim subjektivnim mnenjem o nesmiselnosti nekega početja in to utemeljeval z ne preveč dobrimi argumenti.

 

Wallux reče pred 1 uro:

In od kje ti to, da sem proti financiranju znanosti? To ti vse pobiraš kar iz lufta. 

Pisal si, da je šlo tono denarja za blurry sliko in o dobro plačanih, stabilnih službah ter slavi, ki v resnici motivira te znanstvenike.

[Wallux]

Elon Musk bo samo tone in tone smeti poslal v naše osončje?! In ti pol mene napadaš? LOL!

To, da bo Musk naredil potovanje po našem osončju zelo dostopno, ne bo imelo blagodejnega učinka na razvoj novih pogonov? Z uporabo se razvijajo nove tehnologije. SpaceX že zdaj dela najboljše raketne pogone na svetu. Če smo čist iskreni, bo Elon musk več naredu za človeštvo, kot unih tristo, ki iščejo črne luknje po vesolju. Z Elon Muskom bomo končno prišli do prihodnosti, ki jo že tolko desetletij sanjamo. Razne baze na Luni in Marsu in ogromne vesoljske postaje. Vse to bo lahko kaj kmalu postala realnost. In namesto enga vesoljskega teleskopa na 20+ let bobo dobli teleskopov v vesolju kolikor hočeš In to veliko večje.

 

In spet govoriš nekaj kar ni res. Kje sem rekel, da je nesmiselno kar delajo? Edin kar sem rekel je, da prehitro govorijo kar naj bi videli. Jaz se ne morem pogovarjat s tabo če boš kar naprej polagal besede v moja usta.

A če sem napisal da je šlo tono denarja za njihove igračke sem pa kar proti financiranju? Kje sem napisal da je treba ukinit ves dnar za raziskave?  Spet prihajaš do neverjetnih zaključkov.

 

In kaj pol če sem kurcal? Sej ti zdaj kurcaš Muska do bo v najboljšem primeru smeti gor furu. A naj ti zdaj minuske talam na vsak tvoj post?

 

Lej, zaenkrat preslabo vidijo, da bi lahko tako samozavestno govorili točno kaj vidijo. Ampak očitno morejo, da mal nahajpajo folk in politike, da jim odobrijo več denarja.

16. maj 2022 uredilo bitje Wallux

[Wallux]

''znanost išče tako potrditev kot zavrnitev hipotez'' jo išče, ampak zelo, zelo počasi. Že Max Planck je govoril da “Science advances one funeral at a time.”

 

 

Ta tvoja izvjava kaže tvojo ozkoglednost.

 

S<3NEC reče pred 1 uro:

Jaz osebno mislim, da je še največ prostora za preboje znotraj obstoječih okvirov znanosti. Za preboje, ki obstoječe razumevanje poglabljajo in nadgrajujejo. In tu pravzaprav potrebujemo eksperimente kot je EHT, kajti te se trudijo gledat nekam, kamor še nikoli nismo pogledali.

 

LOL! Vse kar ti trenutno zagovarjaš je prišlo od mudela, ki je razmišljal out of the box, izven okvirjev. Kar pri ETH delajo, samo utrjujejo kar se že itak ve. Tukaj novih prebojov ne bodo našli. Ampak ti misliš, da bodo pogruntal neki kar bo totalno spremenilo naše razumevanje vesolja?

 

OK, ti kar verjemi, da črne luknje obstajajo, samo pol moraš tudi verjeti v neskončno gostoto in gravitacijo.

16. maj 2022 uredilo bitje Wallux

[Wallux]

lynx reče pred 5 urami:

Relativnostna teorija ima več potrditev kot pa problemov. Relativistični učinki več kot očitno obstajajo in nadgradnje teorij tega ne morejo ovreči, samo v kako drugo ogrodje jih lahko premaknejo (in prevzamemo novo besedišče).

 

Tvoj protiprimer je slab, ker so ti računi odvisni od mase, ki jo ocenjujemo samo preko opazovanj, ki jim tako oporekaš.

 

A pol praviš, da za 84% mase v naši galaksiji ne vedo iz kje prihaja? Let me guess, črne luknje?

16. maj 2022 uredilo bitje Wallux

[╭∩╮ lynx]

Ja, ne vemo. Temna snov in temna energija sta samo dve teoriji, ki dosedaj najbolje (AFAIK) razlagata zadevo. Ampak glede na to, da še nismo sparili gravitacije s kvantnim, se na koncu lahko izkažeta za matematični konstrukt. Alternativnih razlag imaš polno, a niso brez svojih dodatnih težav. Mislim pa, da še nisem slišal, da bi kdo poskusil manjko razložiti s črnimi luknjami — ki so iz navadne snovi.

[╭∩╮ S<3NEC]

@Wallux Jaz ne oporekam Muskovi inženirski briljantnosti. Nenazadnje bo posredno pomagal bazični znanosti, ker bo omogočal cenejši transport reči v vesolje. Musk bo mogoče tudi rudaril po Luni, postavljal baze na Marsu za ekscentrične milijarderje itd. Verjetno pa ne bo razvijal in financiral orodij za bazične raziskave, ker mu je v prvi vrsti cilj profit, da lahko recimo kupi Twitter. Za človeštvo bo največ naredil, če nas bo po kakem čudnem spletu okoliščin uspel ubraniti pred "morilskim asteroidom".

 

Besedo smeti sem uporabil zato, ker je med drugim v vesolje poslal avtomobil in tisoče satelitov, ki z vidika astronomije dejansko smetijo nebo. Upam, da bo zmogel vsaj malo altruizma in ponudil zastonj ali poceni internetni dostop vsem državam v razvoju. Čeprav sumim, da bo tekmoval na zahodnih trgih z uveljavljenimi distributerji, ki že imajo zgrajeno infrastrukturo in prodajal še hitrejši internet tistim, ki ga ne potrebujejo.

Smeti bo tudi prvi Apple Store in Space ali bog ne daj Tesla Store in Space, kamor bodo vozili unikatno prebarvane artikle, da jih bodo potem vesoljski turisti nosili nazaj. Pa vesoljski glamping in podobne bedarije, ki si jih bodo nedvomno izmislili, da bi stregli bogatašem.

 

No, verjetno se spet ne boš strinjal.

 

Od človeka, ki se spogleduje z obrobjem bi pričakoval, da zahteva več. Kar nam Musk lahko ponudi je, da si v vesolju omočimo mezinček. Če hudo poenostavim, on počne nekaj, kar so prvič počeli pred 60 leti. Jaz osebno hočem več. Mene ne zanima Mars, kot me recimo ne zanima Dubaj. Lahko se še tako dobro sliši in vidi na slikah, a v resnici ni kaj prida prijetno okolje za človeško bivanje. Dokler nekdo ne iznajde znanstvenofantastičnih načinov potovanja, bomo pač ujeti znotraj našega osončja. Z obstoječim razumevanjem vesolja mogoče koloniziramo in preoblikujemo Mars ali v neznano pošljemo vesoljsko Noetovo barko, kjer bo desetine generacij ujetih v popolni črnini.

 

Glede pogovarjanja z menoj te nihče ne sili. Jaz se danes malo kratkočasim, ker mi tako sede. In ne polagam ti besed v usta. Tako sem interpretiral tvoj nadrkan ton.

 

Ne ukvarjam se z vero v črne luknje. Niti se ne ukvarjam z manjkajočo maso v vesolju. S tem se namreč ukvarja mnogo bolj kompetentnih ljudi. Verujem, če želiš, le v to, da znanost ne bo odnehala dokler ne odkrije pravih odgovorov na ta vprašanja in se ne bo zadovoljila s pomanjkljivimi. In vem, da ne bom imel nobenih težav s sprejemanjem novih dognanj in opuščanjem starih. Iskreno bi želel doživet čim več tega v bežnem trenutku, ki mi ga je namenilo vesolje.

[Wallux]

LOL!

 

[Wallux]

TI preveč idealistično gledaš na vse skupaj. Da bomo lepo čičkal na naši skalici medem, ko bodo znanstveniki pogruntal vse skrivnosti vesolja in pol kar pogruntal nek hud pogon, da bomo pol z veliko hitrostjo premagovali dolge razdalje. Ni šans! Oprosti, ampak prihodnost ne bo kot v starih Star Trekih, ampak bo bolj kot v the expanse samo manj zamorjeno in brez protomolekul. Osvajanje vesolja bo počasno in postopoma. Majprej naše osončje, potem pa počasi naprej.

[╭∩╮ S<3NEC]

Počasi naprej ni opcija. Že do najbližjega eksoplaneta bi se vlačili deset tisoče let.

 

Zdi se mi, da sva v tej točki naredila cel krog. Zabavno je bilo.

[Wallux]

Da bomo v celoti osvojili naš sončni sistem bo trajal stoletja, če ne celo tisočletje in več. Do takrata bomo pa valda že imeli neki podobnega kot je 'Epstein drive'. S tem pogonom bi do alfe kentavre prišli v 5 letih, če v vesolju seveda veljajo zakoni relativnostne teorije. Torej, da se ne da preseči hitrosti svetlobe. Če bi potovali konstantnim pospeškom 1g bi po enem letu že skoraj dosegli svetlobno hitrost. Če pa Einsteinova relativnostna ne drži in se da potovati hitreje kot svetlobna hitrost, pol smo pa itak na konju.

In epsteinov pogon sploh ni neka huda izmišljotina. Pogruntat moramo pogon, ki ima ful veliko količino goriva. A je fuzija odgovor? Zelo verjetno ja.

 

Tukaj so še podatki koliko bi trajala potovanja.

propulsion - How fast will 1g get you there? - Space Exploration Stack Exchange S takim pogonom bi po našem osončju potovali med planeti, šteti v dnevih ali tednih.

[╭∩╮ lynx]

Hitrost svetlobe ni omejitev, svetloba je pač na max speed. Omejitev je posledica "geometrije" vesolja, ker je čas povezan s prostorom ("prostorčas"), oboje pa rabiš za računanje hitrosti. Ena dobra primerjava je, da ne moreš iti bolj južno od južnega pola.

[Ivan JJ]

Wallux reče pred 2 urama:

TI preveč idealistično gledaš na vse skupaj. Da bomo lepo čičkal na naši skalici medem, ko bodo znanstveniki pogruntal vse skrivnosti vesolja in pol kar pogruntal nek hud pogon, da bomo pol z veliko hitrostjo premagovali dolge razdalje. Ni šans! Oprosti, ampak prihodnost ne bo kot v starih Star Trekih, ampak bo bolj kot v the expanse samo manj zamorjeno in brez protomolekul. Osvajanje vesolja bo počasno in postopoma. Majprej naše osončje, potem pa počasi naprej.

Problem je ker ti da lahko apliciras nekaj kar vidis v rokah na astronomijo. Ne mors, kot ne mores na kvantno fiziko.

 

Za razliko od teme sem delal z podatki s teleskopa, samo ti mi bos se pametoval o "en teleskop je en pixel".

Kot sem ti rekel, poglej kaj je Interferometrija, preberi si o LOFAR, ALMA, SKA, ...

 

Interferometrija spremeni teh par teleskopov v virtualni teleskop velikosti zemlje, je pa problem, ker ta teleskop ni velikosti zemlje in je signal zelo sibak.

[Wallux]

lynx reče pred 2 urama:

Hitrost svetlobe ni omejitev, svetloba je pač na max speed. Omejitev je posledica "geometrije" vesolja, ker je čas povezan s prostorom ("prostorčas"), oboje pa rabiš za računanje hitrosti. Ena dobra primerjava je, da ne moreš iti bolj južno od južnega pola.

 

Bomo videli, ko bomo šibal blizu svetlobne hitrosti. Zaenkrat je relativnostna teorija samo teorija in ne zakon.

[Wallux]

BotoxPutler reče pred 1 uro:

Problem je ker ti da lahko apliciras nekaj kar vidis v rokah na astronomijo. Ne mors, kot ne mores na kvantno fiziko.

 

Za razliko od teme sem delal z podatki s teleskopa, samo ti mi bos se pametoval o "en teleskop je en pixel".

Kot sem ti rekel, poglej kaj je Interferometrija, preberi si o LOFAR, ALMA, SKA, ...

 

Interferometrija spremeni teh par teleskopov v virtualni teleskop velikosti zemlje, je pa problem, ker ta teleskop ni velikosti zemlje in je signal zelo sibak.

 

A ti to še kar ne da miru? Lej, sprejmi da me še niso prepričal. 

16. maj 2022 uredilo bitje Wallux

[maksi]

Wallux reče pred 8 urami:

Zaenkrat je relativnostna teorija samo teorija in ne zakon.

 

A scientific theory differs from a scientific fact or scientific law in that a theory explains "why" or "how": a fact is a simple, basic observation, whereas a law is a statement (often a mathematical equation) about a relationship between facts. For example, Newton’s Law of Gravity is a mathematical equation that can be used to predict the attraction between bodies, but it is not a theory to explain how gravity works. Stephen Jay Gould wrote that "...facts and theories are different things, not rungs in a hierarchy of increasing certainty. Facts are the world's data. Theories are structures of ideas that explain and interpret facts.

 

  

Wallux reče pred 11 urami:

Če pa Einsteinova relativnostna ne drži in se da potovati hitreje kot svetlobna hitrost, pol smo pa itak na konju.

ne moremo, ker bi tole kršilo kavzalnost (kar v bistvu pomeni ta hitrost, ker se ne nanaša samo na svetlobo)

 

 

17. maj 2022 uredilo bitje maksi

[bainit]

tudi če izumimo warp speed, bo najbrž za zunanjega opazovalca še vedno 99.99999% svetlobne hitrosti.

[Bessie]