Skoči na vsebino

Imamo premalo brezposelnih, kar je slabo.


BuDi

Priporočeni prispevki

hawa meyta reče pred 4 urami:

tuje firme sposobne takšnega razumevanja sploh nimajo zaposlenih prodajnikov, ker jih NE rabijo. vse gre po postopku - shut up and take my money.

močno dvomim, ker mora še vedno kdo voditi komunikacijo s kupci in samo prodajo, vrednotenje izdelkov itd.

preveč naših firm pač samo štema izdelke, glavn da ma direktor vikend na morju, to je pa to.

Povezava do prispevka
bainit reče pred 2 urama:

močno dvomim, ker mora še vedno kdo voditi komunikacijo s kupci in samo prodajo, vrednotenje izdelkov itd.

 

človek, ki pobira naročila naročila in vodi komunikacijo z naročniki NI prodajnik.

 

prodajnik je oseba, ki s svojimi produkti išče poti do potencialnih uporabnikov/odjemalcev,- bodisi s cold callingom, prošnjami za sestanek, predstavitvami, prodajnimi sejmi...

Povezava do prispevka
Vodokotlič reče pred 14 urami:

Zgleda v slovenijo bodo prišli pakistanci. Albanci že hodijo v tujino. Slovenci so že dolgo tam. Če mi ne trenutno šlo pogojno dobro, bi že prijel mamljivo ponudbo iz Luksemburga.

 

 

prid med nas brate gastarbeiterje al pa gres kam blizje, Fujitsu v Grazu vem da isce ravno enga specialista, pod 3k sploh se ni za pogovarjat

Povezava do prispevka
VonGriffin reče pred 40 minutami:


Kaksen bruto, neto seveda.  Bi me pa zanimala tvoja placa v primerjavi. Sklepam da  kot volilcu Levice temu primerno povprecna

 

Čak mal... v eni temi pred časom je blo govora da oberkrajnerji vse colnge govorijo v bruto, ker je to tvoja dejanska vrednost?

Povezava do prispevka
VonGriffin reče pred 15 urami:

Wat ? Meni je relevanten podatek le kolk dobim na trr 

 

veliko srece dobiti itjevca ki ti bo delal za 3 k brutto dandanes

Dober troall.

 

Zdej pa spizdi nazaj na gnoj.

uredilo bitje Pastir_Matic
Povezava do prispevka
hawa meyta reče Dne, 4. 7. 2021 at 14:06:

 

a omenil bom le dva segmenta, kjer smo v samem svetovnem vrhu verjetno dveh najperspektivnejših panog tega trenutka; umetna inteligenca in razvoj super baterij, ki, če bodo v roku parih let uspešno implementirane (preliminarni poizkusi so bili nad vsemi pričakovanji) v masovno proizvodnjo, obetajo neslutene spremembe načina človeškega življenja.

 

dobro lej, vsi se lahko strinjamo s kritikami trenutnega stanja.

 

ampak tezje je potem predstavit uresnicljivo alternativo.

 

nekej genericnega kot "IJS dela na prebojnih projektih, dajmo jih spodbujat da bomo imeli high-tech sektorje v prihodnosti" je samo - genericno in neoprijemljivo, pac vsi se strinjamo, ampak kaj tocno zdej rabimo narest? povecat izdatke za taka zagonska podjetja, ki, guess what, se spremenijo v genericne startupe ki dajo vec denarja v marketing njihovega neobstojecega advanced AIja kot v dejansko tehnologijo, izdelovalca neke genericne baterijske podkomponente? (mimogrede, o super baterijah se govori desetletja in se sploh ne gre toliko za nek znanstveni preboj kot za to da imas ogromno kapitala in obstojece izkusnje ter predvsem proizvodne procese; po svetu imas dobesedno desetine polno-financiranih startupov z naravnost fantasticno zvenecimi PR letaki (kjer dejansko govorijo resnice), ki po letih in letih se vedno niso nicesar dejansko "prebili")

 

ker baterij v sloveniji ne bomo delali, vsaj ne sami, bistvenih prebojev v AIju zal tudi ne (IJS so dobri majstri, ampak ce smo mi v samem vrhu, je tudi na stotine drugih insitutov po svetu). zato je dosti realneje pricakovat da bomo dobili neke specializirane tretji-v-verigi proizvajalce produktov kot pa slovenskega Rimaca.

 

 

kaj bomo recimo storili z visokim solstvom? zakaj moremo silit vse otroke v gimnazije in nato na fakse (namesto da bi posvetili vecji fokus selekciji in koristneje porabili sredstva)? zakaj moramo velike zneske porabljat za neperspektivne druzboslovne programe, medtem ko ljudje z doktoratom na FRIju dobivajo 1400 neto? (ljudje ki lahko cez noc odidejo v kalifornijo delat za 300k letno)

 

govorim za FRI, verjetno je situacija na ostalih faksih, ki producirajo kader za IJS, enaka ali slabsa. ne moremo pricakovat da bomo gojili in zadrzevali talent ob takih pogojih.

 

uredilo bitje Enterprise
Povezava do prispevka

To o čemer pišeta je posledica vstopa na globalne trge in EU ob sprejetju tržnega gospodarstva kot standarda in izhodišča za malodane vse. Sedaj je pač konkurenca našim raziskovalnim institucijam množica drugih, ki imajo desetletja ali stoletje in več izkušenj pri pretapljanju "znanstvenih dosežkov" v denar oziroma v gospodarstvo kot se danes temu reče. Podobno kot Maribor v Premier league ne bi imel za brek, čeprav je v neki mali Sloveniji lahko haral.

 

Pričakovat, da lahko država, družba ali gospodarstvo v tako majhnem obsegu kot je naše konkurira na vseh poljih tujim institucijam, je iluzorno. IMO bo, na dolgi rok, tudi IJS večinoma delal kot "podizvajalec" po zgledu naše proizvodne industirje. Že to, da ima samo stanka Levica pri nas nek smiselen program na polju znanosti ti pove dovolj. Če nič drugega to, da se nihče drug ni ukvarjal s tem.

 

Naš izobraževalni sistem je socialni korektiv in ne gonilo nekega znanstvenega razvoja, napredka... Kot tak bo IMOtežko podpiral karkoli drugega kot produkcijo tehničnega kadra za podizvajalska podjetja.

Povezava do prispevka
hawa meyta reče Dne, 3. 7. 2021 at 20:16:

medtem na Jožefu Štefanu razvijajo izjemno zanimive stvari, ki lahko ob uspešni implementaciji pomenijo dobesedno instanten preboj v sam svetovni vrh panog(e), in se zajebavajo z nekimi bednimi polpismenimi uradniki na ministrstvih, ker ne morejo dobit nekaj 10k€, da bi lahko nadaljevali z delom.

 

IJS dobiva dobesedno miljone davkoplacevalskega denarja mesecno, v ARRS ki jim podeljuje vecji del domacih sredstev, pa v glavnem sedijo njihovi kolegi znanstveniki. Malce bedno tako neki na pamet nabijat.

Povezava do prispevka
Enterprise reče Dne, 11. 7. 2021 at 10:29:

ker baterij v sloveniji ne bomo delali, vsaj ne sami, bistvenih prebojev v AIju zal tudi ne (IJS so dobri majstri, ampak ce smo mi v samem vrhu, je tudi na stotine drugih insitutov po svetu). zato je dosti realneje pricakovat da bomo dobili neke specializirane tretji-v-verigi proizvajalce produktov kot pa slovenskega Rimaca.

enkrat sem tudi bral, da je velika večina raziskav v ai bolj samemu sebi namen, pravi preboj pride le občasno

Povezava do prispevka
bainit reče pred 1 uro:

enkrat sem tudi bral, da je velika večina raziskav v ai bolj samemu sebi namen, pravi preboj pride le občasno

Velika večina raziskav je po tej logiki tako ali tako samemu sebi namen. Ko sem delal v razvojnem centru v Bayerju je bila statistika, da je potrebno narediti nekaj čez 40.000 novih spojin, da ena pride na trg. Seveda se v znanosti naredi marsikaj kar ne bo nikoli v uporabi, se pa dostikrat pokaže, da se znanje pridobljeno na prej omenjenem projektu nato uspešno porabi v aplikacijah.

Povezava do prispevka
  • 1 mesec kasneje...

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...