Skoči na vsebino

[PS4] The Last of Us Part II


Priporočeni prispevki

fric reče pred 2 minutama:

Očitno sem edini, ki ga po koncu dvojke boli rac za vse osebe.

Chenier pa slinch sta pa itak pripadnika umetnosti v kateri ženska z mišicami in lezbijka predstavljata višek.

Ker kdo bi želel gledat v dvojki plot ellie o odpuščanju Joe-u. To je za senilne starčke.

Kolega, umirimo predivje konje

 

Vseeno je men za ženske z mišicami

 

Pa plot o odpuščanju Joelu je v špilu, če si morda spregledal :D

Povezava do prispevka

Meni pa ima TLOU 2 najkvalitetnejšo zgodbo v linearni AAA igri doslej. Ne zaradi žensk z mišicami, kvečjemu kljub temu. Res pa je, da hejterji ne zmorete videti preko teh jebenih mišic in neke vaše predstave, da se je TLOU 2 "posral" na legendarno zapuščino prvenca. Kot prvo je prvenec igra iz leta 2013 in ni neka legendarna 20 let trajajoča serija iger, pač pa samostojen naslov z DLC-jem, ki je že neke vrste vmesna točka med enko in dvojko. Kot drugo sta pač bila pred začetkom dvojke dva možna scenarija: ali bo igra prvenstveno govorila o odpuščanju, ali pa prvenstveno o maščevanju. Modelčki so se odločili, da o maščevanju. Po moje so izbrali težjo pot, zgodba o odpuščanju bi namreč bila "easy way out", saj ne bi niti približno zahtevala tako kompleksnega razvoja likov, saj so bili vsi nastavki že dani: Joel je že bil tako ali tako na koncu prvenca v rahlem obžalovanju, vsaj kar se mimike tiče, Ellie pa bi mu sčasoma pač odpustila. Comfy, easy way out za pisce scenarija. In verjamem, da bi bil tudi tak izdelek izjemen. No, oni so šli v nasprotno smer. Prva stvar, ki so jo najverjetneje sprejeli: Joel bo umrl. Pač tudi sam sem imel ta trenutek spoilan zaradi ljudi, ki so bili osebno užaljeni od takega razpleta in so po internetu lepili kvarnike, ampak nič me ni pripravilo na to, kako močen in na nek način poln nesmiselnega nasilja bo ta prizor. Med neznance ukleščen Joel se ponižan in majhen, četudi skuša ohranjati močno prezenco, znajde pred Abby, ki je v tem trenutku utelešenje uničenja, destrukcija sama. Abby iz bližnjega kota povzdigne palico za igranje golfa in začne udrihati po Joelu, vmes pa na prizor naleti tudi Ellie. Kakor je Ellie na nek način prisiljena, da opazuje smrt svojega očeta, tako je v to prisiljen tudi igralec. 

 

In prizor je težak. 

 

In prizor je pretresljiv. 

 

To našo junakinjo popolnoma razdvoji. Po eni strani se zavedamo, da Joelu še zmerom ni odpustila, po drugi strani pa se počuti oropana za očetovsko figuro, proti kateri se je ravno uprla, zato pred sabo kot zblaznela vidi samo maščevanje. In temu maščevanju se ne more odpovedati. Jaz sem si po igranju sposodil neke knjige o psihologiji in filozofiji maščevanja, pa me je v eni izmed njih: "Beyond Revenge — The Evolution of the Forgiveness Instinct" prepričala recimo temu da osrednja misel: "ljudje smo prav tolikšne žrtve nasilja, ki smo ga povzročili, kolikor smo žrtve nasilja, ki nam je bilo povzročeno." Tukaj je treba primešati, da je Zahod z motiviko maščevanja obseden že od grške umetnosti, tako da to ni nekaj novega ali kakorkoli prelomnega, ampak za moje pojme igra to motiviko maščevanja in ideje, da je človek ob maščevanju žrtev svojega in tujega nasilja, pripelje res daleč. To kaže tudi podoba Abby na koncu, ki je daleč od utelešene destrukcije z začetka igre.

 

Scenarij na koncu Abbyjinega trpljenja sicer ne osmisli zares, gre za trpljenje zaradi trpljenja samega in vpogleda v absolutno nihilistično stanje sveta. V neizmerno tesnobnem prizoru, kjer sta Abby in Lev rešena iz improviziranega mučilnega stebra, kjer se dobesedno žgeta na soncu in imata tudi povsem uničeno kožo, se tako neposredno spregledamo s samo žalostjo in skrajno šibko sliko tega, kar je Abby nekoč bila. Oropana mišic in frizure, elementov, ki sta utemeljevala njeno vlogo in upor proti njej, je Abby le žalosten odsev same sebe, ironično pa točno tisto, kar je zahtevala množica nesojenih kritikov igre. Pokorna, naveličana krvi in bojevanja, ostrižena in šibka lupina. Ellie jo z grožnjo Levu prisili v izredno mučen spopad na življenje in smrt, ki zaradi Ellijine uporabe noža izpade rahlo preveč brutalen, Abby pa ji to vrne z odgrizem prstov. Tik pred smrtjo Ellie vidi podobo Joela, tokrat živega – v opoziciji okrvavljenega in umirjajočega, ki ga zagleda tik pred zadnjim spopadom. V trenutku, kjer ni povsem jasno, če spremljamo duševno moč ali popolni duševni razkroj, Ellie prizanese svoji smrtni sovražnici in tako vsaj na videz – ali do nadaljevanja – sklene cikel maščevanja in nasilja. 

 

Zato mi je zgodba tako všeč. Gre za epopejo o maščevanju, po kateri je igralec popolnoma izmučen, ampak vseeno vse skupaj vodi do nekega cilja, ne pa nujno do katarze. To pa odlično upodablja zaključni prizor, kjer Ellie ne more igrati na kitari, s tem združiti preteklosti s sedanjostjo in doživeti katarze. Odpuščanja ni, prsti bodo večni opomin na krvavo pot, ki jo je prehodila. 

 

Mislim OK, zdaj sem šel v freestyle ramblanje. Samo tako sem želel predstaviti par alinej, zakaj zgodba res dobro funkcionira in s parimi podobami razložiti, kako globoko gre. Itak se da o tej zgodbi pisat na desetine strani, sam ajde, za en forumski post, da se ne bomo samo drkali.

Povezava do prispevka

Meni je najvecja zamera da 

Spoiler

 

na koncu ne izvrsi mascevanja.  Ne dokonca kar je sama pricela. Res celoten zadnji del (Santa Barbara) je tako cisto brezveze. Pa ocitno sta Jesse in pohabljen Tommy hipoma pozabljena.

 

Ni problem, da Abby prezivi, lahko bi zaradi mene celo ona ubila Ellie ampak ta kvazi razlog odpuscanja je cisti bullshit. Sploh ker Ellie nima pojma kaj vse je Abby dozivela. To vemo samo mi kot igralec, ki smo igrali njeno plat zgodbe.

Sploh pa se ne strinjam, da je Abby na koncu kaj pretirano zjebana. Se vedno se brez problema na polno tepe. Razumel bi kvecjemu, da bi se jo Ellie usmilila ce bi jo na koncu nasla pohabljeno ali pa zlomljeno ob smrti Leva.

 

Poleg tega je bil prvotni scenarij, da jo Ellie vendarle ubije. Ne vem mogoce je prevladala cenzura ali pa marketing in so jo pustili zivo za nadaljevanje oziroma spinoff.

 

Skratka Abby ima ful happy ending, ki sploh ne pristoji TLOU.

 

 

Igra mi je dogajala prakticno vse do zadnjega chapterja. Pol pa sam fuck you po faci in krneki. Res retroaktivno unici celotno zgodbo v Part 2.

uredilo bitje gojc
Povezava do prispevka
Chenier_ reče pred 38 minutami:

 

  Skrij vsebine

Meni pa ima TLOU 2 najkvalitetnejšo zgodbo v linearni AAA igri doslej. Ne zaradi žensk z mišicami, kvečjemu kljub temu. Res pa je, da hejterji ne zmorete videti preko teh jebenih mišic in neke vaše predstave, da se je TLOU 2 "posral" na legendarno zapuščino prvenca. Kot prvo je prvenec igra iz leta 2013 in ni neka legendarna 20 let trajajoča serija iger, pač pa samostojen naslov z DLC-jem, ki je že neke vrste vmesna točka med enko in dvojko. Kot drugo sta pač bila pred začetkom dvojke dva možna scenarija: ali bo igra prvenstveno govorila o odpuščanju, ali pa prvenstveno o maščevanju. Modelčki so se odločili, da o maščevanju. Po moje so izbrali težjo pot, zgodba o odpuščanju bi namreč bila "easy way out", saj ne bi niti približno zahtevala tako kompleksnega razvoja likov, saj so bili vsi nastavki že dani: Joel je že bil tako ali tako na koncu prvenca v rahlem obžalovanju, vsaj kar se mimike tiče, Ellie pa bi mu sčasoma pač odpustila. Comfy, easy way out za pisce scenarija. In verjamem, da bi bil tudi tak izdelek izjemen. No, oni so šli v nasprotno smer. Prva stvar, ki so jo najverjetneje sprejeli: Joel bo umrl. Pač tudi sam sem imel ta trenutek spoilan zaradi ljudi, ki so bili osebno užaljeni od takega razpleta in so po internetu lepili kvarnike, ampak nič me ni pripravilo na to, kako močen in na nek način poln nesmiselnega nasilja bo ta prizor. Med neznance ukleščen Joel se ponižan in majhen, četudi skuša ohranjati močno prezenco, znajde pred Abby, ki je v tem trenutku utelešenje uničenja, destrukcija sama. Abby iz bližnjega kota povzdigne palico za igranje golfa in začne udrihati po Joelu, vmes pa na prizor naleti tudi Ellie. Kakor je Ellie na nek način prisiljena, da opazuje smrt svojega očeta, tako je v to prisiljen tudi igralec. 

 

In prizor je težak. 

 

In prizor je pretresljiv. 

 

To našo junakinjo popolnoma razdvoji. Po eni strani se zavedamo, da Joelu še zmerom ni odpustila, po drugi strani pa se počuti oropana za očetovsko figuro, proti kateri se je ravno uprla, zato pred sabo kot zblaznela vidi samo maščevanje. In temu maščevanju se ne more odpovedati. Jaz sem si po igranju sposodil neke knjige o psihologiji in filozofiji maščevanja, pa me je v eni izmed njih: "Beyond Revenge — The Evolution of the Forgiveness Instinct" prepričala recimo temu da osrednja misel: "ljudje smo prav tolikšne žrtve nasilja, ki smo ga povzročili, kolikor smo žrtve nasilja, ki nam je bilo povzročeno." Tukaj je treba primešati, da je Zahod z motiviko maščevanja obseden že od grške umetnosti, tako da to ni nekaj novega ali kakorkoli prelomnega, ampak za moje pojme igra to motiviko maščevanja in ideje, da je človek ob maščevanju žrtev svojega in tujega nasilja, pripelje res daleč. To kaže tudi podoba Abby na koncu, ki je daleč od utelešene destrukcije z začetka igre.

 

Scenarij na koncu Abbyjinega trpljenja sicer ne osmisli zares, gre za trpljenje zaradi trpljenja samega in vpogleda v absolutno nihilistično stanje sveta. V neizmerno tesnobnem prizoru, kjer sta Abby in Lev rešena iz improviziranega mučilnega stebra, kjer se dobesedno žgeta na soncu in imata tudi povsem uničeno kožo, se tako neposredno spregledamo s samo žalostjo in skrajno šibko sliko tega, kar je Abby nekoč bila. Oropana mišic in frizure, elementov, ki sta utemeljevala njeno vlogo in upor proti njej, je Abby le žalosten odsev same sebe, ironično pa točno tisto, kar je zahtevala množica nesojenih kritikov igre. Pokorna, naveličana krvi in bojevanja, ostrižena in šibka lupina. Ellie jo z grožnjo Levu prisili v izredno mučen spopad na življenje in smrt, ki zaradi Ellijine uporabe noža izpade rahlo preveč brutalen, Abby pa ji to vrne z odgrizem prstov. Tik pred smrtjo Ellie vidi podobo Joela, tokrat živega – v opoziciji okrvavljenega in umirjajočega, ki ga zagleda tik pred zadnjim spopadom. V trenutku, kjer ni povsem jasno, če spremljamo duševno moč ali popolni duševni razkroj, Ellie prizanese svoji smrtni sovražnici in tako vsaj na videz – ali do nadaljevanja – sklene cikel maščevanja in nasilja. 

 

Zato mi je zgodba tako všeč. Gre za epopejo o maščevanju, po kateri je igralec popolnoma izmučen, ampak vseeno vse skupaj vodi do nekega cilja, ne pa nujno do katarze. To pa odlično upodablja zaključni prizor, kjer Ellie ne more igrati na kitari, s tem združiti preteklosti s sedanjostjo in doživeti katarze. Odpuščanja ni, prsti bodo večni opomin na krvavo pot, ki jo je prehodila. 

 

Mislim OK, zdaj sem šel v freestyle ramblanje. Samo tako sem želel predstaviti par alinej, zakaj zgodba res dobro funkcionira in s parimi podobami razložiti, kako globoko gre. Itak se da o tej zgodbi pisat na desetine strani, sam ajde, za en forumski post, da se ne bomo samo drkali.

 

To je problem špila prizor ni težak in tudi ne prestresljiv. Oboje bi bil če bi dejansko videli mlatenje joela s palco in ne tako, da se kamera obrne stran oziroma posredno posname prizor.

Prav tako se ne strinjam, da bi bila zgodba o odpuščanju easy way out. Sam kaj pa jaz vem, lažje je narediti špil nasilen in stem upravičiti 1000x pobitih botov kot pa speljati špil z par streli in par mrtvimi. Tudi sam sem mnenja, da je pristno odpuščanje teže pokazati in opravičiti kot pa nasilje polno maščevanje ter slo po krvi.

Povezava do prispevka
gojc reče pred 6 minutami:

Poleg tega je bil prvotni scenarij, da...

 

Drugač tole sem že večkrat zasledil, neke blodnje o "prvotni scenarij" in "prisiljeni spremeniti" in slične najave.

 

Je bila ena izmed idej med razvojem projekta. Ne "prvotni scenarij", le ena izmed morja variacij zgodbe, ki so jo leta oblikovali, pilili širili, krčili, na vse možne načine spreminjali, dokler niso prišli do verzije, ki je najbolje prenesla ideje in čustva, ki so jih z zgodbo želeli podati. In to verzijo smo dobili. (sauce: pogledal / preposlušal / prebral sem dobesedno vse intervjuje / podcaste / bloge z vsemi avtorji, ki so o sodelovanju karkoli objavili (gladko 10-15 ur materiala (lp)))

Povezava do prispevka

Podoben obcutek opeharjenosti in natega kot pri napovednikih za MGSV....

 

Tam je tudi bila tema mascevanje. Cilj opravicuje sredstva pa to...

 

Si mislis fuck yeah koncno bomo uzrli fizicni in metaforicni propad Big Bossa  :w00t:

Rekrutacije otrok vojakov, poboji, mucenja, gojenje kult osebnosti.......ni blo ne <_<

Povezava do prispevka
Slinch reče pred 11 minutami:

 

Drugač tole sem že večkrat zasledil, neke blodnje o "prvotni scenarij" in "prisiljeni spremeniti" in slične najave

 

Nobene blodnje niso ampak kar veckrat izpostavljeno dejstvo od ustvarjalcev. 

Lahko verjames ja da je to njihova prava verzija. Jaz bi prej rekel, da je marketinsko cenzurirana verzija zgodbe.

 

Abby ima res netipicno pocukran happy end.

Povezava do prispevka
gojc reče pred 3 minutami:

 

Nobene blodnje niso ampak kar veckrat izpostavljeno dejstvo od ustvarjalcev. 

Lahko verjames ja da je to njihova prava verzija. Jaz bi prej rekel, da je marketinsko cenzurirana verzija zgodbe.

 

Abby ima res netipicno pocukran happy end.

 

"večkrat izpostavljeno dejstvo" aka prebral sem novičko na random Angry Gamer strani.

Povezava do prispevka

Ne poslusal podcaste in bral itervjuje ;)

 

Razen če so zate KindaFunny games, Gamespot, Game Informer in podobni alt right al neki.

 

Sicer pa klasični napad. Če ne cislaš si že alt righ model. 

 

Nič grem bratranca iz Amerike aktivirat:)

uredilo bitje gojc
Povezava do prispevka

evo, podcast, na katerega se sklicujejo: https://gi9641r1.cachefly.net/gipodcast/ndinterview/ndinterview.mp3

 

na 7:35

 

eno je brat naslove, drugo pa dejansko poslušat kaj folk govori

 

"halfway through production"

"yara lev"

"domino effect"

"more honest to the character"

"top priority"

"consistent"

 

Slinch reče pred 54 minutami:

le ena izmed morja variacij zgodbe, ki so jo leta oblikovali, pilili širili, krčili, na vse možne načine spreminjali, dokler niso prišli do verzije, ki je najbolje prenesla ideje in čustva, ki so jih z zgodbo želeli podati. In to verzijo smo dobili. 

 

gojc reče pred 38 minutami:

Jaz bi prej rekel, da je marketinsko cenzurirana verzija zgodbe.

 

hm... ti zrihtam top deal za alufolijo?

 

lep lp in lp

uredilo bitje Slinch
Povezava do prispevka
gojc reče pred 4 minutami:

O Slinch lej ko te je fant prišel branit.

 

In kaj sem jaz rekel ? Originalno je bil konec drugačen. Ne se zdaj vn vlečt ;)

 

ya ya le backtrackaj

 

prvotna verzija, ki je bila spremenjena zaradi cenzure

 

vs.

 

morje verzij, zadevo so tako dolgo spreminjali, dokler niso dosegli željenega

 

bo potrebna kar zlata medalja na olimpijskih igrah mentalne gimnastike, da boš lahko svojo najavo stlačil v to, kar so povedali v podcastu

 

lep lp

 

also ćamir je moj bratranec iz bosne, samo piše v lepši slovenščini kot jaz

uredilo bitje Slinch
Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...