Trenutno berem

[Sleipnir]

 

Tole sem si privoščil. Avtorica ni več najmlajša in posledično je to njena zadnja mojstrovina. gre pa za eno največjih strokovnjakinj s področja pozne antike/bizantinske dobe. 

Mi gre ful počasi, ker nimam časa brat in si zvečer vzamem pol ure ali uro, vsekakor izjemno čtivo in če vas vsaj malce zanima zgodovina toplo priporočam

 

bi pa prosil za nasvet. Če pozna kdo kakšno knjigo o mestih, ki so sestavljala Pentapolis se močno priporočam, ker mi ta del zgodovine ful manjka

 

17. januar 2021 uredilo bitje Sleipnir

[dreknapalci]

 

Človek si še danes težko predstavlja, da bi šel sam, brez zagotovljenih financ in kakršnekoli kritja, na večletno pot okrog sveta, ki bi vključevala tudi solo inštance z ljudožerci ipd.

Vsaka čast 👌

Stripovska izvedba se izkaže tudi kot izvrsten način za podajanje življenjepisa.

[Krinđa]

Odlična. Avtor popolnega laika vodi za rokico po korakih.

[Istvan]

Moje prve 4 letos:

 

Presenetljivo dobro in tekoče napisana knjiga o odraščanju in vezi med dvema mladostnikoma. 4/5

Mogoče sem malo pristranski, ker sem tudi sam popotnik in pohodnik, ampak res sem užival v branju. Kenda je sicer malo samovšečen, ampak pisat pa zna.  4/5
 

Sicer kratek in lahkotno berljiv krimič, ampak nekako preveč popreproščen in brez globine. Golob zna to boljš. 2/5

 

Vzel po priporočilu Pižame in nisem bil razočaran. Zbirka kratkih zgodb, nekatere boljše, druge malo manj. Pri nekaterih sem se naglas režal. 3/5

 

[dreknapalci]

Zbirka Veliki večni romani, ampak zaenkrat bolj ne, zame. 

[vrtavka]

Orwell, 1984 - ne rabim izgubljati besed

 

Muriel Barbery - Eleganca ježa: kljub nekaterim delom zgodbe, ki so se mi zdeli neprepričljivi, je knjiga zelo lepa in jo bom verjetno še kdaj prebrala. 

 

Sedaj berem Tatarsko puščavo (Dino Buzzati), ki je del zbirke Vrhunci stoletja. Začetek je zelo obetaven.

 

 

 

 

 

 

24. januar 2021 uredilo bitje vrtavka

[Spiralmind]

[DaCapo]

Neuromancer (William Gibson) oz. Nevromant (ker sem prvič bral SLO prevod).  Še vedno top zadeva, kljub času in glede na to, da je bila ena prvih knjig, ki je nekako postavila "temelje cyberpunka". Res, priporočam v branje (tudi vsem, ki ste že pred časom šli skozi, ker ponovno obujanje spominov je še boljše, sploh dandanes, ko je cyberpunk spet nekoliko bolj popularen in pač... ker se je s to knjigo vse začelo.   

26. januar 2021 uredilo bitje DaCapo

[fric]

Končal s trilogijo Mistborn. Kaj naj rečem, požrl sem jih. Avtor ustvari zanimiv "čarovniški" sistem, ki enostavno deluje in je zanimiv. Prav tako so mi dobri plot twisti.

Sedaj pa tale.

[Scar]

[dreknapalci]

Toplo priporočam za vse ljubitelje 

[Zorz]

 

zaenkrat zakon knjiga o življenju v berlinu pod nacističnim režimom.

 

 

priporočam tole, zelo všečno, hitro branje.

[Kruz]

končno dobil v roke slolvenski prevod

 

[dreknapalci]

 

Super ideja že samo za začetek ustvarjanja, da se lotiš delat nadaljevanja romana, ki je izšel v 1626 in to v stripovski izvedbi.

Vizualno res visok nivo + posrečen humor 

[Stanic]

Sovir reče Dne, 2. 2. 2021 at 10:22:

končno dobil v roke slolvenski prevod

 

Hudo. Freireja nisem še bral, sam veliko o njem. A se fajn bere? 

[Kruz]

Ja. Pa kratko je. 

[Vse_je_najslabse]

ReJzOr_na_plin reče Dne, 25. 12. 2020 at 11:00:

Mogoce je prevec fantazijska? Pri Kurtu mi je najboljsa stvar smisel za humor, na zalost pa nisem ljubiteljica sci fi insertov. Meni je njegova najboljsa Mother night, kjer ne uporablja nobenih paralelnih svetov ipd. in jo res toplo priporocam vsem

Evo sem jo ravno včeraj dokončal in moram rečt, da mi ni bila všeč. Zna pisat, jezik mu načeloma dobro teče, samo ne razumem zakaj je slogovno tak štor pri dialogih:

 

*izjava* - I said

*izjava* - he said

*izjava* - I said

*izjava* - he said...

 

in tako po celo stran vrstico za vrstico, dobesedno sem nehal brat ta "I said he said" in bral samo izjave, ker mi je že delalo torturo od tega enoličnega ponavljanja. Ponavadi skušajo pisatelji navajanje govorcev obarvat z "I replyed" recimo ali pa izpustijo sploh najavljanje govorca in zadošča samo razmak vrstice in kontest ali uporaba znaka "-" ). Sicer pa ima par v redu misli (dva stavka sem si podčrtal: 1: "I am so much a credulous plaything of my senses that nothing is unreal to me" in 2: "His mother understood my illness immediately, that it was my world rather than myself that was diseassed").

 

Ampak glavni problem mi je bil en sindrom, ki sem ga prvič opazil v filmu A star is born, kjer je bil zelo izrazit (ne me spraševat zakaj sem ga šel gledat). Gre za to, da avtor nima dovolj ustvarjalniške moči, da bi dejansko ustvaril močan glavni lik,  to praznost pa nadoknadi s tem, da stranski igralci v filmu govorijo o tem, kaka legenda, mislec in veličina je ta oseba. Kle v romanu nisem imel tistega občudovanja do njega, ničesar takega ni rekel ali naredil, da bi me navdušilo, da bi si želel biti njegov prijatelj, da bi skušal malo postati kot on. Glavni lik je enostavno nek skoraj prazen nič. Večinoma so samo spomini in govorjenje o tem, kako je on nek zelo močen umetnik, pomembna figura itd ... Zame je res dober pisatelj tisti, ki mi pričara en nor lik, mu vdahne življenje, da prav vidim njegov obraz, kako hodi, kako pljune, kako fuka ... da ga lahko tako rekoč primem z roko. V Mother Night je Cambell neprijemljiv in ta tej točki mi vse pade v vodo, ker to vendarle je hrbtenica romana. V bistvu mi je bila najboljša Resi, pa ona je bila res na minimumu. Roman lahko gradi to dotakljivost glavnega lika bodisi skozi njegovo interpretacijo sveta, medtem ko je sam lik lahko čisto pasiven v dejanski interakciji z drugimi osebami, bodisi z njegovimi dejanji. Kle pa ni ne enega ne drugega. Občutek sem imel, kot da samo berem neko izmišljeno, ne kaj preveč zanimivo zgodbo, kjer glavni junak nemo drsi čez prizorišča.

 

Point romana napiše Kurt kar sam na koncu: "... He offers the opinion that I was an ardent Nazi, but that I shouldn't be held responsible for my acts, since I was a political idiot, an artist who could not distinguish between reality and dreams". Ok pustmo to, a je kul da avtor sam na koncu interpretira bralcu svoj roman, ta poanta mi vendarle je blizu. V nekem smislu je to življenje umetnika in filozofa, da se ti izmika to vsakdanje in vsem očitno, ker si vpet v neke druge silnice. Meni je recimo pomembno kako se kaj dogaja, ne pa kaj se dogaja. Prvo mi je bistveno, drugo prigodno. To je neka predstopnja nihilizma, ne vem koliko je Kurt bil s to miselnostjo sicer seznanjen. Ampak žal mi izvedba ni delovala, ta roman bi mi res razvalil, če bi imel še dejansko vsebino, ki bi služila kot materija za to idejo.

 

No pa še toliko naj napišem, da mi niso všeč romani in filmi (tudi glasba) z zgodbo. Page turner je za moje pojme žaljivka, je to, kar je za govor blebetanje.

17. februar 2021 uredilo bitje Heretik

[Smilion]

A je to mogoče že kdo prebral? 

 

Od Paolinija (avtorja Eragona) prva knjiga za odrasle z ZF tematiko. Kolikor mi je Eragon sedel v najstniških letih in čeprav je bilo v tretji in četrti knjigi zaznati kar občuten napredek glede kvalitete pisanja (pa tudi zgodba je prerasla copy-paste LOTR-a in SW-ja), se ga od takrat nisem dotaknil, ker po prebranem fantasyju in avtorjih tipa Abercrobmie, Rothfuss, Lynch, dvomim da bi še užival in prišel do konca. Sprašujem pa zato, ker se sinopsis bere kot mešanica Mass Effecta, Star Treka, Aliena in Expansa,  knjiga pa je dobila zelo dobre recenzije in pobrala nekaj nagrad   

https://www.amazon.com/Sleep-Sea-Stars-Christopher-Paolini/dp/1250762847

 

[Merithyn]

Smilion reče pred 4 urami:

A je to mogoče že kdo prebral? 

 

Od Paolinija (avtorja Eragona) prva knjiga za odrasle z ZF tematiko. Kolikor mi je Eragon sedel v najstniških letih in čeprav je bilo v tretji in četrti knjigi zaznati kar občuten napredek glede kvalitete pisanja (pa tudi zgodba je prerasla copy-paste LOTR-a in SW-ja), se ga od takrat nisem dotaknil, ker po prebranem fantasyju in avtorjih tipa Abercrobmie, Rothfuss, Lynch, dvomim da bi še užival in prišel do konca. Sprašujem pa zato, ker se sinopsis bere kot mešanica Mass Effecta, Star Treka, Aliena in Expansa,  knjiga pa je dobila zelo dobre recenzije in pobrala nekaj nagrad   

https://www.amazon.com/Sleep-Sea-Stars-Christopher-Paolini/dp/1250762847

 

Jaz sem bral. Sam sem že dosti pozabil.

Mi je bla kr kul sam sem mel neki kritik pa dobr da sm si zapisal na Goodreads. 

 

Torej problem je ker vse doživljaš iz zornega kota Kire. Saj je soliden glavni akter samo men se ostali characterji niso zdele precej razviti oziroma jih premalo spoznaš... pač tak feeling da nekaj fali (pa bodisi so to ljudje ali alieni). Pa sem recimo bral že knjige iz enega zornega kota pa nisem dobil takega občutka recmo Murderbot serija samo tam je verjetno fora, ker je glavni junak tako fascinanten da pozabiš na ostalo tukaj pa ni tako in mi je manjkalo nekaj kar bi zafilalo to praznino.

17. februar 2021 uredilo bitje Merithyn

[dreknapalci]

 

Nekako zadnje čase precej mojih prebranih del pade časovno in krajevno nekam v Nemčijo za časa 2. sv. vojne...

A to so te podzavestne priprave za prihodnost, ki jo kažejo politični trendi? 

 

 

[iguana]

[Persona]

dreknapalci reče Dne, 18. 2. 2021 at 19:52:

 

Nekako zadnje čase precej mojih prebranih del pade časovno in krajevno nekam v Nemčijo za časa 2. sv. vojne...

A to so te podzavestne priprave za prihodnost, ki jo kažejo politični trendi? 

 

 

U, tole bom šel pa kar takoj spet brat. Sem že čisto pozabil zgodbo. Tudi jaz zadnje čase gledam dokumentarce o holokavstu, vzponu fašizma in nacizma...

[Babica Zima]

Ravno začel. Verjetno naj jači uvod v knjigo, kar sem ga kdaj prebral.

 

[Persona]

Babica Zima reče pred 10 urami:

Verjetno naj jači uvod v knjigo, kar sem ga kdaj prebral.

 

Ja pa napiši potem vsaj odlomek

[Babica Zima]

Persona reče pred 1 uro:

 

Ja pa napiši potem vsaj odlomek

 

Začne s pripovedjo o tem kako je Pripyat živ dokaz, da lahko človeška napaka povzroči totalen izbris civilizacije. In potem naveže na to, da je izguba biodiverzitete, ki se dogaja pred našimi očmi še večja napaka in da ne bi smeli mižat pred tem desjtvom.

"Every morning, the first thing the people of Pripyat would have seen on drawing back the curtains of their apartments was the giant nuclear power station that would one day destroy their lives. Most of the inhabitants worked there. THe remainder relied on those who did for their livelihoods. Many would have understood the dangers of living so close to it, yet I doubt whether any would have chosen to switch the reactors off. Chernobyl had brought them the precious commodity - a comfortable life.

 We are all people of Pripyat now. We live our comfortable live in the shadow of a disaster of our own making. That disaster is being brought about by the very things that allow us to live our comfortable lives. And it is quite natural to carry on in this way until there is a convincing reason not to do so and a very good plan for an alternative. That is why I have written this book. The natural world is fading. The evidence is all around. It has happened during my lifetime. I have seen it with my own eyes. It will lead to our destruction. Yet there is still time to switch off the reactor. There is a good alternative."

[dreknapalci]

 

 

Ta Vojnović je kr majstr

 

[Persona]

Babica Zima reče pred 22 urami:

 

Začne s pripovedjo o tem kako je Pripyat živ dokaz, da lahko človeška napaka povzroči totalen izbris civilizacije. In potem naveže na to, da je izguba biodiverzitete, ki se dogaja pred našimi očmi še večja napaka in da ne bi smeli mižat pred tem desjtvom.

"Every morning, the first thing the people of Pripyat would have seen on drawing back the curtains of their apartments was the giant nuclear power station that would one day destroy their lives. Most of the inhabitants worked there. THe remainder relied on those who did for their livelihoods. Many would have understood the dangers of living so close to it, yet I doubt whether any would have chosen to switch the reactors off. Chernobyl had brought them the precious commodity - a comfortable life.

 We are all people of Pripyat now. We live our comfortable live in the shadow of a disaster of our own making. That disaster is being brought about by the very things that allow us to live our comfortable lives. And it is quite natural to carry on in this way until there is a convincing reason not to do so and a very good plan for an alternative. That is why I have written this book. The natural world is fading. The evidence is all around. It has happened during my lifetime. I have seen it with my own eyes. It will lead to our destruction. Yet there is still time to switch off the reactor. There is a good alternative."

Hvala, zanimivo. Jaz sploh ne morem brat knjig o naravi, ker me zmeraj preplavi obup in groza nad neizbežnim uničenjem, za katerega smo krivi ljudje. 

[JanosKranjski ni zaseden]

Aleksander Solženicin: Arhipelag gulag

Opisuje povojno dogajanje v sovjetski zvezi z vidika političnega zapornika. Dogaja se bizarnost za bizarnostjo, ki bolj sodi v kako fantazijsko zgodbo. Zanimivo, da je ta knjiga obvezno šolsko branje v današnji Rusiji.

[Persona]

JanosKranjski ni zaseden reče pred 2 urama:

Aleksander Solženicin: Arhipelag gulag

Opisuje povojno dogajanje v sovjetski zvezi z vidika političnega zapornika. Dogaja se bizarnost za bizarnostjo, ki bolj sodi v kako fantazijsko zgodbo. Zanimivo, da je ta knjiga obvezno šolsko branje v današnji Rusiji.

Te je navdušil Jordan Peterson? On ves čas govori o tej knjigi, češ da pisatelj v njej raziskuje naravo človeške zlobe. Se že kar dolgo pripravljam, da bi jo prebral.

[JanosKranjski ni zaseden]

Tudi, ampak me tudi brez njega zanimajo podobne tematike. Na primer dogajanje v Evropi takoj po 2. svetovni vojni: Keith Lowe: Savage continent

Težko pa rečem, da mi takšna in podobne knjige vzbujajo navdušenje. Prej bi rekel, da me žene k branju zanimanje za to, da trenutno dogajanje v družbi lažje postavim v zgodovinski kontekst. 

 

Navdušeno berem kak hard sci-fi