Težavnostne stopnje

[Hattori]

Poleg težje stopnje mi je ful všeč, ko dajo igre možnost za nastavitev HUD-a in pomagal glede navigacije po svetu. Nekateri svetovi so res tako hudi, da je škoda, da se jih igra po tračnicah.

[Majek]

Večinoma pustim težavnost tako kot igra priporoča, ker večinoma ne znajo dobrih težjih težavnosti skup spacat. Še NG+ variante mnogokrat razočarajo.

[Galko]

Hattori reče pred 1 uro:

Poleg težje stopnje mi je ful všeč, ko dajo igre možnost za nastavitev HUD-a in pomagal glede navigacije po svetu. Nekateri svetovi so res tako hudi, da je škoda, da se jih igra po tračnicah.

 

Hehe se spomnim ko je prišel RDR2 ven in nas je par debilov igralo berz HUD / zemljevida :D Res precej epic roba, moram priznat

[1min3]

Kjer je več opcij ponavadi izberem 1 pod najtežjo (oz. nekje med normal in hard). Sicer probam na hard in če mi ne sede po potrebi zmanjšam. Kot mnogim mi je idealno, če pravzaprav ni možnosti izbire - je ponavadi tako najbolje zbalansirano…

[Vse_je_najslabse]

Vedno normal, igrice ki so mi ful dobre grem še enkrat na hard obračat. Na kurac mi gre ko je ful teh težavnostnih stopenj in ne vem kaj od tega je dejansko "normal". Na easy sem dal v lajfu samo proti koncu stalkerja, ker tisto nima smisla, kot da bi igral simulacijo nekoga, ki s Parkinsonovo boleznijo med potresom skuša vtakniti razcefran sukanec v iglino luknjo. 

 

Če vem, da povišanje težavnosti pomeni pametnejši, a ne goljufiv AI, potem dam to, ampak realno tega nikoli ne vem, ker verjetno tega skoraj nikoli ni. 

16. september 2021 uredilo bitje Heretik

[Gatsu]

Itak je hard the new normal. Nekje sredi PS3/X360 generacije so igre na normal postajale vse lažje imo.

[ayrton79]

Vedno sem igral na hard. Tako se mi zdi, da najbolje spoznaš igro.

Zdaj računalniške igre igram res malo, zaradi druženja in piva ali dveh igram skoraj izključno le še namizne igre. Zadnji špil, ki sem ga resno igral je bil Sky Force Anniversary, lansko leto, zadnjo stopnjo sem delal dva tedna, da sem jo naredil. Ampak sem jo