Skoči na vsebino

Na katere obrnjene SP igrice ste najbolj ponosni?


Galko

Priporočeni prispevki

IMi5Wa.jpg

 

 

To je topic o vaših najtežjih špilih, ki ste jih obrnili (ali pa ste pri njih obupali, hehe).

 

Keri špili so vam bili težki ko prasica pa ste jih vseeno obrnili? Kva so vam bili največji izzivi, ki ste jih premagali? Kje ste dosegli uno "extreme achievement unlock" filing? Ko greste na prvi dejt z živo žensko, s katerim obrnjenim špilom se najprej pohvalite?

 

In tudi, pri kerih naslovih vam je zmanjkalo skilla, volje in potrpljenja ter ste vse skupaj sterali v kurac? :D 

Povezava do prispevka

Da začnem kar z naslovom, ki mi je bil navdih za ta topic: Returnal na PS5 :D 

 

IMO najtežji AA(A) mainstream SP špil od teh, ki imajo samo default težavnost oz da nima možnosti znižanja težavnosti. Meni je bil peklensko težek, ne bom lagal ali se delal finega; crknil sem ene 100x. Brutalen, nepredvidljiv, ne odpušča napak, z ogromnim RNG punishment faktorjem, čisto vsak, še tako majhen mini rizik kot je jebeno raziskovanje bonus resources modrih vrat te lahko stane celotnega runa, totalno skill dependent, brez opcije da čizaš z bilokakim overlevelanjem lika vse do globoke druge polovice špila, ko dejansko začenjaš odklepati proper orožja. Ko da bi šel s šraufencigerjem nad pobesnelega 450 kg merjasca.

 

In skoraj vse faze špila so mi bile noro zajebane :D 

1. svet, kjer te še na četrtem screenu lahko brutalno pofuka mini-boss, dokončno ti pa zadnji boss v faco pove, v kako globokem dreku si in kaj te čaka

2. svet s prašičjim zadnjim bossem in zelo težkim svetom s Severed mini bossi, preden sploh prideš do tja

3. svet s peklenskim svetom brez bližnjic in potem še slatttkim boss fajtom, kjer tudi rabiš kak healing item ali dva

5. svet ki je brutalno dolg, naporen in poln mega zafukanih bojev, kjer ti vsaka druga stvar odlomi pol life bara. Aja, pa v enem od bojev te med drugim napadejo 3 Severedi, m m mmm

6. svet z naravnost insane mini bossi, ki te razlepijo po koralah ko da si kos dreka na riti. No, vsaj končni boss je relativno lahek, ampak spet, treba je priti do tja in biti vsaj približno v enem kosu.

 

Beast izziv od igrice, nimam drugega za rečt.

Povezava do prispevka

Res zajebane in tist vzklik sreče kakšen Super Mario 3d world zadnji ekstra leveli, zadnji boss v Sekiro, Volgarr the Viking je bil zelo moški, Donkey Kong Country Tropical Freeze na 100%, New Super Mario Bros U na 100%, je pomoje že vzorc. Pa Audi Quattro time trial v Forza Horizon 3 mi je ostala v spominu kot kr dosežek 

 

Kje sem bil jeba, F-zero GX story mode me je povozu v eni misiji tok, da me je minil in je nisem obrnil :(

Povezava do prispevka

Js bom mel dost pussy seznam napram nekaterim

Burnout 3 singleplayer kampanja. Danes ne bi uspel vsega narest, je pa tok zabaven špil, da mu težavnost komot odpustiš.

 

Halo: Combat Evolved na Legendary, v nulo sem se nadrkal špil in sem ga večkrat tako obrnil.

 

Tretje mesto gre Bloodbornu, kljub temu da sem za zadnja dva bossa potreboval Majeka, nisem pričakoval, da mi bo tako dobro šlo vse skupaj. Čisto drugače je špilat neki ko veš da te lahko vsaka žwat ubije

 

Uuu, pa Shadow of the Colossus. Če bi ble nadzor kamere in kontrole lažje, bi bil dosti lažji špil, tako pa mi je v ponos, da sem prišel do konca.

Povezava do prispevka

Najtežja igrica vseh časov, kjer sem umrl ene 200x in na koncu obupal kot patetični kos pasjega dreka:

 

Donkey Kong Country I za SNES.

 

Še vedno mislim da ga ni junaka ne mnenjalniku, ki obrne to igrico. Sekiro pa Returnal sta proti tem enako zajebna kot poletna kraja denarja za malico otrokom v parku. 

Povezava do prispevka

Ponosen sem na par puzzlerjev, mainly

 

Stephen's Sausage Roll

 

Ki je med fani ugankarskih iger nekako razumljen kot najtežji in najboljši puzzle game *vseh časov*. Ne strinjam se sicer z nobenim od naštetih statementov, saj sem igral prilično dosti težjih (že officielne Sokoban mape so meni težje), pa tudi kvalitetnejše sem že igral.

 

Ampak je pa dejstvo, da gre za noro dobro igro, zlahka Ćamir hall of fame seznam, ki pa ima žal zelo odbijajočo grafiko in premiso, ker avtor iz nekega razloga očitno aktivno dela na tem, da se njegovih iger ne bi igralo. Čeprav so puzzle izjemne, prav tako pa ima zanimivo zgodbo.

 

Kakorkoli, za ljubitelje puzzel iger močno priporočam, da greste skozi sami. Za tiste, ki se vam ne da, pa v stilu Galkota en potopis.

 

1. svet, kjer se itak navajaš na komande in različne mehanike. Igrica je zelo preprosta, imaš samo štiri tipke, tvoj cilj pa je, da obračaš klobase, dokler vsake na mapi ne popečeš iz dveh strani (ne smeš pa dvakrat zapeči iste strani). Dokaj klasičen Sokoban stil skratka. Kakorkoli že, ko sem prvič igral, sem tukaj že skoraj obupal, ker so uganke res zelo težke. Ampak na neki točki mi je steklo in sem svet končal.

2. svet, kjer ugotoviš, da lahko klobase stackaš eno na drugo. Uganke nekako šibajo, dokler ne naletiš na mapo "The Great Tower", ob kateri si rečeš samo Mother of God.

Stephen's Sausage Roll - The Great Tower - YouTube

Tukaj igra dejansko iz težavnosti nekje 7-8/10 v eni yolo potezi preskoči na 10/10. Ko prvič vidiš ta problem se ti zdi nerešljiv. Pač ne zdi se možno, da bi bil to človek sposoben rešit, zgleda kot nek beden joke, ki si ga je privoščil garažni ghetto razvijalec, kao varianta "evo do sem si 5 ur igral igrico, zdaj pa sem naredil nerešljiv problem, owned". Potem pa počasi začneš zlagat, si rečeš okej whatever, igrico je folk obrnil, očitno se to obrnit da. Mine prva ura, mine druga ura, nakar se začne vse skupaj razpletati. Ne se jebat — to je dejansko možno rešit. In evo, narediš. Okej, to je moral bit eden izmed finalnih izzivov v igrici, a ne? Delal sem ga tri ure ... Jao brat, hold my bear.

3. svet, kjer ugotoviš, da lahko v bistvu po lestvih priplezaš na vrh klobas, znači jih lahko rollaš s svojim premikanjem. Igra se nadaljuje z brutalnimi ugankami, ampak na tej točki si moral pokazati že toliko intelekta, da pičiš dalje.

4. svet, kjer ugotoviš, da lahko svojo vilico "izgubiš", kar spet prinese nov zorni kot reševanja ugank. Ampak na tej točki zadeva postane malo monotona. Če bi se tukaj zaključila, bi padel Ćamir 7/10 "it's OK" rating in je to to. 

Ampak potem prideš v 5. svet, kjer ugotoviš, da lahko s premišljenimi potezami "rotiraš" celoten svet. In ne samo to. Da si lahko z rotiranjem sveta pomagaš pri ugankah v prihodnosti. To tako radikalno spremeni celoten način igranja, da se praktično vsega učiš na novo. Prav tako sta 5. in 6. svet, ki samo še pojača težavnost s temi mehanikami, dolga kot prej celotna igrica. Ampak dobro. Po tridesetih urah ugankarjanja, rollanja klobas in hardcore igranja igric prideš do konca ... Poslednja uganka je končana.

 

Le da ni. Pred tabo se znajde finalna klobasa. In kaj ta finalna klobasa, zadnja uganka zahteva od igralca? Hja, nič drugega kot to, da to klobaso SPRAVIŠ ČEZ CEL SVET NA ZAČETEK IGRICE. Uno evo, dragi igralec, trpel si in pretrpel, med igranjem noro užival, ampak sedaj je čas, da je tvoje poznavanje mehanik preizkušeno v največje nianse. Da uspeš to naredit, moraš bit mojster vsega, kar si doslej spoznal. Uživaj! 

 

In greš. In končaš. In se zaveš, da si 35 ur prebil v rollanju klobasic in da je bila to jebeno ena boljših iger generacije. Stephen's Sausage Roll. Holy fuck fantje, to je to. Ena najtežjih iger, kar sem jih obrnil.

 

Aja, obrnil dvakrat :DDvakrat in pol, pravzaprav :D.

Povezava do prispevka

Fuck you, sem že preživel 20 minut ob prvem levelu in zbrisal igrico, zdaj me dražiš da si jo grem spet zloudat, sam ki vem da bo isto kot prvič :D

 

Drugače pa sem devil may cry dost raztural, lotu sem se obračat na perfect (ne vem kaj je bil že, S rank, svinjsko težko je dobit max vse točke, pa da te noben ne poškoduje itd ....) ampak mi je ratalo samo prvi level.

Povezava do prispevka

Jz zmeri igram na medium dokler se mi ne da več in dam na easy. Odvisno ker špil, ampak večinoma je tko. Zato po eni strani štekam to ne bomo dal easy mode-a not mantro ker pol enostavno nimaš izbire. Pri BB bi ziher 30x dal na easy mode pred koncem, tko pa sm pregural. Ampak po drugi strani je to samo zato ker sm res padu notr v špil in v večino špilov ne padem tko notr in je pol vprašanje če bi jih sploh končal.

Povezava do prispevka

Obupal:

- Hollow Knight Path Of Pain

- Sekiro Prvi skozihod moje prve FromSoft igre ever.

- Ultra SF4 Genov, C-Viperin in Makotin Combo Challenge Mode.

 

Ponosen:

- BloodBorne Obrnil brez nobenih summonov, ter odkril vse bosse v igri brez pomagal z interneta (razen Moon Presence, kjer mi je bilo vse skupaj okoli Umbilical Cords preveč kriptično)

- Sekiro Prvi Platinum Trophy ever, v igri kjer sem bil prepričan, da sem preslab, da bi jo lahko sploh obrnil.

- Sekiro Flawless (brez prejetega damagea) zmaga nad Inner Isshinom (meni osebno najtežji boss v igri), brez Kuro's Charm in vklopljenim Demon's Bell.

- Hollow Knight 112%

uredilo bitje ke_kit
Povezava do prispevka

Z naskokom je to platina v Ninja Gaiden. Ne samo, da rabiš končat na Master Ninja, potem rabi še nardit na master ninja vse mini misije, ki so dosti, ma dosti težje od same igre.

 

Za primerjavo, ker sem ga pred kratkim igral, je Returnal mačji kašelj. Pa sam po sebi ni lahka igra, glej post od Galkota zgoraj.

 

In mogoče še Ninja Gaiden 2 na Xboxu / Master ninja težavnost (vanilla NG2, ne sigma). Roko na srce, če prav pomislim, je to celo še težje kot platinum enke. Soulsi, Sekiro, Returnal... niti približno niso ista kategorija. Mogoče bi v to kategorijo dal še mission/challenge mode od Vanquisha, resda tisto sem igral na ps3, pa še kot zelenec v streljanju, ampak vseeno je zajebano ko svinja. 

Povezava do prispevka

Jaz podobno kot ćamir čutim več ponosa v miselnih kot skill-based dosežkih, se mi zdi, da se spretnost prej zgrinda kot uvid.

 

Najvišje bi postavil en tak sladko-kisel dosežek, in sicer FEZ. Sladek zato, ker mislim da je kar najboj teška igrica, ki sem jo completal, kisel zato, ker je nikoli nisem na 100%. Oziroma sem jo na 203 %, max je 209 %.

 

Pol celeste ch9 mi je bil kar mega experience in relief, pa recimo da super meatboy tudi, samo ful manj.

 

Za baba is you sem kar ponosen, koliko sem nardil, samo ni niti polovico igrice, tako da imo ne šteje.

 

Pol kak tetris effect, na najtežje je bil kar suffer, samo verjetno bolj ker nikoli prej nisem igral tetrisa, veteranom je pomoje easy.

Povezava do prispevka

Baba is You je še en genialen špil in realno težji od Stephen's Sausage Roll. Jaz sem ga že dvakrat štartnil od začetka, ker sem vmes med 2-or-so letni pavzi pozabil razne trike, ki sem se jih naučil, pa imam dejansko željo se spet zapodit not. Sploh ker je imel ene 10 dni nazaj mega-update z level editorjem in 250 novimi sobami (kar ne pomaga, če še polovice že obstoječih nisem končal, ampak vseeno bi rad videl, kaj fuknjenega je community sčaral). Fak je Baba brutalno dobra igrica, prav pogrešam jo. 

 

FEZ pa imam tudi željo replayat, ker sem pomoje igral nazadnje ene 8 let nazaj in ne vem, če je smiselno nadaljevat save filet.

Povezava do prispevka

 

Ponosen

Goldeneye 64 - 00 agent in odklepanje multiplayer scenarijev (Licence to kill etc...).

 

Obupal

Traps and treasures - AMIGA, kdor ma jajca in možnost naj si tole danes pirklopi in konča igro, velik WTF ko sem jaz to kot mulc nabijal in nabijal in se nikakor nisem mogu prebit do konca.

Battletoads - SNES, obupal pač tam ko voziš tisti fakin skuter like vozilo...

 

 

 

 

 

Povezava do prispevka

From igre vse. Vse so mi ble brez izjeme zelo težke, mogoče je Sekiro vseeno težji, dodajam še cuphead in hollow knight. 

 

Drugač sem pa šele kasneje ratal ponosen na Super Mario 3 NES. Bil sem 8 let star in sem to res obračal z levo roko. 20 let kasneje sem zvedel, da je to en težjih mariotov. Tko da sorry, ker takrat nisem vedel, da je težek. :P

Povezava do prispevka

Ne igram lih veliko iger ki povzročajo rage quit-e – prav enkrat moram ta dark souls sprobati, da vidim, kaj je na tem – ampak par let nazaj sem obrnil Ys I Chronicles+ in Ys II Chronicles+

Dvojka niti ni toliko panika, ampak enica, final boss Dark Fact ... mislim, da sem špil obrnil samo zaradi statističnih pravil. Namreč, če velja reload → ∞, postane statistično nemogoče, da ne bi enkrat uspelo. Pomoje sem samo zato premagal final bossa. :)

 

 

 

Povezava do prispevka
Weraziel reče Dne, 28. 11. 2021 at 15:17:

Burnout 3 singleplayer kampanja. Danes ne bi uspel vsega narest, je pa tok zabaven špil, da mu težavnost komot odpustiš.

 

evo instant +9.000 pik pri meni, zdaj te spoštujem kot moškega in bojevnika, sem ti potrdil FB frendship request. Namreč z dvema kolegoma smo davnega l. 2005 celo poletje nažigali (fenomenalno) Burnout 3 SP kampanjo pa je nismo obrnili. Preprosto ni šlo, zadnje dirke s formulami in do konca navitim boosterjem so bile preveč brutalne, ni nam ratalo na gold medal priti čez. Že burning lape s formulami smo delali tko, malo pa po malo po več tednov skupaj, preden nam je ratalo, tekme so bile pa preveč hardcore in nismo nikdar obrnili :( 

 

 

 

Burning lap race s formulo na alpine, never forget. Po moje je šlo tam ene 100 poskusov za gold :D 

 

 

Hernier reče Dne, 28. 11. 2021 at 16:43:

Ponosen sem na par puzzlerjev, mainly

 

Stephen's Sausage Roll

 

Da fak stari, mad respect, tole se bere kot jeben vzpon na K2, samo pač v svetu klobas, al neki :D Jaz bi si že obrnjen The Witness štel med mega IQ extreme brains dosežke lol

 

 

Heretik reče Dne, 28. 11. 2021 at 17:05:

Drugače pa sem devil may cry dost raztural, lotu sem se obračat na perfect (ne vem kaj je bil že, S rank, svinjsko težko je dobit max vse točke, pa da te noben ne poškoduje itd ....) ampak mi je ratalo samo prvi level.

 

Zdej sem dubu mal travmatskih obolenj, ker sem hotel napisat, da si obrnjen NTSC DMC 3 sam štejem med večje gaming dosežke iz PS2 ere, pa sem se spomnil, da nisem mogel priti čez 18 level (tisti z vsemi bossi) :( 

 

 

Lunco reče Dne, 28. 11. 2021 at 19:31:

Civ 5 na Deity brez (prekomernega) cheezanja (aka duel mape). Je pa gladko moj največji problem, da ne končam nobenih SP iger, ker me vmes mine. Tko da težko sodelujem v tej temi :D 

 

Enako, samo pač za Civ 6. Si kar štejem med večje general Galko podvige, da sem obrnil Civ 6 na Deity na vse obstoječe načine zmag, brez enega sejva, z vsemi modi na off in da sem obrnil tudi z najbolj bottom feeder civilizacijami tipa Norveška ali Gruzija. 

Povezava do prispevka

aja drgač pa mislim, da so arkadne dirkačine (pač tistih ene par, ki jih je izšlo) edini AA/AAA single player špili, ki v zadnjih 10 letih lahko konkurirajo Returnalu po hardcorness faktorju

 

meni je žanr sicer noro všeč, ampak je brutal do konca

 

 

Wipeout Omega collection - bomba od kolekcije, izgleda čudovito, contenta za 1 let nažiganja špila, igra se ko pesem, celotna zadeva je na retail discu - samo kaj ko je špil tako zafukan da bi si odgriznil glavo

 

 

 

Zdaj že legendarni karting ima krasno SP kampanjo... Kjer pa te na 150cc in 200cc ta težjih cupih nasprotniki zvežejo, popljuvajo in te fistajo z rdečimi želvicami. Kot da ekstremna težavnost ni dovolj, špil prijazno doda še mega RNG faktor in rubberbanding from hell.

 

 

Pa kolikor gledam videote, ni nič kaj bolj softcore scena v simulacijah tipa WRC, Project Cars, Dirt Rally itd... Kjer še bolj izgleda, da ješ drek z lopato :D :D

 

 

 

Povezava do prispevka

Ponos:

 

Earthworm Jim - prvi obrnjen celoten špil ki ni bilo samo DEMO, ter brez uporabe cheat kod - ko sem bil manjši je blo obvezno najprej kode izvedet za nesmrtnost da sem se sploh upal igrati - na primer Doom :)

 

Dark Souls - prva moja souls igra, ko sem prvič to igral ko mi je že sam nadzor z kontrolerjem predstavljal problem. Gor sem dal itak najtežji armor kar sem jih našel tako da sem mel itak fat roll in posledično (niti nisem se takrat zavedal da to na karkoli vpliva) Build sem mel tudi čist random razporejene točke tako da je bil char zelo slab in neoptimiziran tako da tam sem vsakega šefa z teško muko premagoval. Nekje na sredi igre sem obupal in naredil novega chara kjer sem pike malo bolj pametno porabil ter znanje pridobljeno z prvim charom uporabil v prid in prišel do iste točke neprimerno hitreje. Snetijev opis te igre me je sploh spodbudil da sem ustrajal, verjetno bi drugače samo probal in pozabil nanjo - ampak sem vesel da sem prigural čez težke fajte ker so mi sedaj souls / sekiro / bloodborne ene boljših iger sploh.

 

Quake 3 - takrat še nisem imel neta in sem igral samo proti botom. Vse kar sem se naučil je bilo proti botom in ko sem enkrat premagal bota na hard sem imel občutek da sem najjači na svetu. Seveda pol ko sem enkrat le prišel na net sem videl da temu ni tako :D

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...