Trenutno igram [1/2022]

[Niblonian]

XV ma combat res dost u pizdi, je pa zato v FF7RE tok boljsi. 

 

Men naceloma XV ni bla tok bad igračka. Hudo je blo avto nastimat na autopilot gledat hudo pokrajino pa si zvit joint umes. Spil k ga igraš ce maš preveč časa. 

[Weraziel]

odkar sem preigral Bloodborne sem opustil Kingdoms of Alamur, FFXV in druge podobne špile, vse je...dolgočasno

 

očitno sem našel tisto kar mi je najbolj všeč od take sorte špilov (ne da je FFXV isti žanr k BB...)

[Majek]

Weraziel reče pred 28 minutami:

odkar sem preigral Bloodborne sem opustil Kingdoms of Alamur, FFXV in druge podobne špile, vse je...dolgočasno

 

očitno sem našel tisto kar mi je najbolj všeč od take sorte špilov (ne da je FFXV isti žanr k BB...)

POl pa kup še Bloodborne DLC in se izkaži še tam.  

[Enrico Pallazo]

[George Michael]

Hmmm…zaj sem malo prevral par strani nazaj ker vidim da je ogromno govora o BB…pa me malo cudi..ker kolko se zavedam probam raziskat vsak koticek pa nisem nasel  flameTrovera….sem pa koncal tam neki na sredini ko bezim onemu ko me mitraljezira s stolpa (po opisih sodec sem malo za tomazekom)…viteza sem tud nasel ko mi se da nekaj….spilam pa z pistolo ki jo res dosti uporablam..in valda axe…vedno bol vidim da mi pase ko jo raztrgnes pa

mas res reach.

 

s cist drugimi okami in tehniko sem sel v spil ko spoznas from sistem…ko pa pred leti ko sem prvic spilal pa nisem mel pojma zakaj se gre :)….res je it dosti tezje pol na “navadne” ala GoT in GoW..pa spilas na hard pa vidis da naploh ni tezko pa ce ze crknes te igra 3/4 majn kaznuje.

[Aktivist Vanč]

George Michael reče pred 18 minutami:

pa me malo cudi..ker kolko se zavedam probam raziskat vsak koticek pa nisem nasel  flameTrovera….

 

Saj ti ne vem direkt povedati kaj moraš narediti... ampak dobiš ga od enega NPC-ja pri oknu (čist pri začetku igre), ko mu nekaj prineseš (tudi ne vem točno kaj )...

[Majek]

Nič mu ne prineseš. Samo vsakič, ko napreduješ v svetu greš nazaj do njega in se pogovoriš. Tip je tam, da ti je malo v pomoč z namigi oz. idejami kam it.   Flamethrowerja dobiš lahko takoj, ko fentaš Gascoina. 

 

Drugače je pa to okno pri lampi imenovani Central Yharnam.

[Scar]

Rabim malo pavze od Rabbidsov, nalaga se God of War. A mate kaksne nasvete glede tezavnosti? Mika me hard.

 

EDIT: ne odgovarjejte, sposojen spil mam od kolega in zgleda ne dela ker dobim nek error ze ko se nalaga. Pogledam bluray in je precej spraskan, tako da zna bit to

9. januar 2022 uredilo bitje Scar

[Bessie]

Igra leta...

[╭∩╮ Hernier]

Scar reče pred 22 minutami:

Rabim malo pavze od Rabbidsov, nalaga se God of War. A mate kaksne nasvete glede tezavnosti? Mika me hard.

 

EDIT: ne odgovarjejte, sposojen spil mam od kolega in zgleda ne dela ker dobim nek error ze ko se nalaga. Pogledam bluray in je precej spraskan, tako da zna bit to

Kako sploh popraskaš bluray? Se mi zdijo mega bolj odporni kot CDjke ali DVDjke

[Scar]

Hernier reče pred 3 minutami:

Kako sploh popraskaš bluray? Se mi zdijo mega bolj odporni kot CDjke ali DVDjke

 

Ne vem sej pravim, sposojen spil. Sem bil ze kar nahajpan

[Aktivist Vanč]

Probaj s kako polirno pasto, če imaš voljo in kje pri roki... Lahko pa probaš tudi z zobno pasto, če ni drugega doma.

 

 

9. januar 2022 uredilo bitje tomazek

[Scar]

Probam s pasto, porocam

 

Ce slucajno rata, katero tezavnost priporocate res? (Hajp se previdno vraca)

[Aktivist Vanč]

Na hard igraj... kak problem bi znal imet mogoče z Valkyrami (predsem zadnjo)... lahko pa bilokdaj menjaš težavnost. Začni na hard in pol sputi, če ti bo težko.

 

9. januar 2022 uredilo bitje tomazek

[Scar]

Ne me jebat, dela. Tomazek 

 

Start na hard (give me challenge), porocam

[Aktivist Vanč]

Haha... fino! Uživaj.

[Vučko3]

Sem mislo, da je Give me God of War hard. Jaz trenutno spilam na give me a challenge, cist kul, sam ne bit trmast, dolocene sovrage lahko ubijes kasneje v igri, sicer so neunicljivi in te oneshotajo. Pa ne samo Valkire, tudi oni rifti al kaj so, črne lebdece oblike.

[kemik]

Vučko3 reče pred 57 minutami:

Sem mislo, da je Give me God of War hard. Jaz trenutno spilam na give me a challenge, cist kul, sam ne bit trmast, dolocene sovrage lahko ubijes kasneje v igri, sicer so neunicljivi in te oneshotajo. Pa ne samo Valkire, tudi oni rifti al kaj so, črne lebdece oblike.

Ja js tut, mislim da se prejsnjic nisva razumela. Ta je kao hard in pol je se ena?

 

Res sweet tezavnost, mi je pa v drugo igra precej lazja, pa bossi so dost easy. 
 

Igra drugace res nenormalno dobro lavfa, gladko en najboljsih flowow v igricah kadarkoli. Ravno pravsnji tempo in razgiban gameplay, predvsem pa 0 nadleznih opravkov. 95% iger ma momente ko si reces fuck spet ta opravek, tudi goty igrice, ampak GoW majkemi zame nima nobenega, tudi v drugo 😀

 

Se tile chesti so uzivantski samo zaradi fizike in obcutka teze v kladivu. Pa HDR ga poka na petki!

[╭∩╮ samo_hren]

 

Pred kratkim sem končal Halo Infinite. Celotna serija ima pri meni dokaj nostalgičen občutek, saj sem igral prvi del pred 20. leti in nato tudi vse sledeče do vključno s štirico. Še zdaj se živo spomnim reklam za Combat Evolved, ki sem jih videl na ameriški televiziji. Moj mladi um je že tako prekipeval od vseh obetov, ob samem igranju pa je samo še pokalo. Ne vem, če se lahko domislim bolj udarnega dua, kot sta bila Master Chief in Cortana. Skozi njuno nepozabno pustolovščino, na kateri lastnoročno demontirata vso vesoljsko nesnago, sem šel vsaj trikrat. Naslednji deli so bili tudi vsi zabavni na svoj način, a se je skozi čas začelo poznati, da bolj kot ne reciklirajo iste sovrage, scenarije in glasbo. Naposled je Bungie zaključil svojo turo in štafeto predal 343 Industries, ki sicer niso nobeni šalabajzerji, a je bil začetek nove trilogije brez tistega pravega čara. Nova zgodba je postala že od spočetka prekomerno zakomplicirana, sveži sovražniki pa nedomiselni in predvsem brez prikupnega karakterja starih kanalj. Saj streljanje samo je bilo še vedno več kot kompetentno, a je franšiza po šestih delih izgubila že precej prvotnega sijaja in se z vsakim delom bolj približevala prijetni malici v lokalni čevapdžinici, kot pa mojsterskemu obedu Ane Roš. Zame je sledila doba zatišja in domala pozabe, saj je ekskluzivno gostovanje na Microsoftovi škatli pomenilo, da nisem niti pokusil petega dela. Povest o nezlomljivem špartancu je za mojo malenkost delovala malodane zaključena in po kritičnem sprejemu Guardiansov se je zdelo tako morda še najbolje.

 

Pa vselej je nekaj tlelo. Prva iskrica se je pojavila s prikolico na E3. Vse kar je bilo potrebno je bila ena klavirska nota.

 

To samo po sebi seveda nikakor ne bo dovolj, da si serija povrne staro slavo. Pot naproti tribunam legend bo naporna in avtorji so to že kaj kmalu okusili z ne najbolj laskavim kiksom pri predstavitvi enoigralske plati igre. Sledila pa je za tako velike studije neznačilna poteza. Namesto, da bi špil na silo izdali kot splovitveno atrakcijo za novo generacijo Xboxa,  so določili nov datum in s tem tudi več možnosti za piljenje. Na tej točki sem bil sam sicer že lepo število let Sonyev pristaš, tako da igra nikoli ni bila pretirano na mojem radarju. Vse do nenadne naznanitve, da se obeta zastonjkarsko večigralstvo. To zame niti ni bila tako senzacionalna novica, saj se nikoli nisem spuščal v to plat Haloja. Bolj sem zastrigel z ušesi ob spremljajočem detajlu, da bo igra izšla tudi na PC. Čeprav imam dokaj svežo mašino, je bila ta prvenstveno namenjena brskanju po spletu in igranju naključne Blizzardove igre s kartami. Poleg prehoda iz udobja kavča nazaj v delavsko pozo, sem moral požreti tudi dejstvo, da igre ni možno kupiti v škateljni obliki. Tem škandaloznim okoliščinam navkljub, je v meni nekaj še vedno tlelo. Za popotnico sem pogledal še obnovo pretekle zgodbe, vključno z izpuščenim petim delom, in že sem bil v igri. Začne se z našim porazom.

 

Biti na dnu je več kot le iztočnica za fiktivno herojsko potovanje; je priložnost, da se v novi generaciji ponovno dokaže serija, ki je nekoč že slovela kot glavni paradni konj konzolnih streljačin. In morda je zato toliko bolj simbolno, da velikega Master Chiefa po bolečem porazu reši resigniran pilot brez imena. A tudi nekomu brez kančka upanja kaj kmalu postane jasno, da Master Chief še ni izrekel zadnje besede. Začetek spominja na originalni Combat Evolved, kjer v linearni maniri odbijemo naskok na naše vesoljsko plovilo. V meni so se takoj prebudili stari refleksi, saj je vrhunski občutek pri boju produkt hitrih, odzivnih mehanik in nenadkriljive umetne pameti. Uvod sicer ponudi za serijo dokaj standardne opravke in bi lahko velik del prijetnih senzacij pripisal nostalgičnemu povratku v omiljeno franšizo, na katerega sem čakal skoraj ducat let. A so bile vseeno že takoj prisotne tudi malenkosti, ki se bodo izkazale ključne pri širjenju plamena. Prvi primer je vpeljava že omenjenega pilota in kmalu zatem še nove kompanjonke. Njuni osebnosti sta ob prvem snidenju skoraj animejsko poudarjeni, saj kot dobra in slaba vest bdita nad našimi dejanji. Morda lahko to deluje malenkost odbijajoče, a je vse del večjega načrta. Druga pridobitev, ki takoj pade v oči, pa je kljuka s katero se na hitro povlečemo po prostoru. Slednja že takoj prispeva k dinamičnosti pojanja skozi začetne koridorje in platforme, a se tudi njen veliki met šele naznanja. Po dveh krajših misijah se pred nami naposled razpre glavna atrakcija Infinita: širni odprti svet.

Glavno vprašanje je seveda, če ta nova pridobitev resnično doprinese k formuli, ali pa jo po Ubisoftovsko še dodato razvodeni. Odgovor je kajpak večplasten. Svet je razdeljen na več območij, ki se postopoma odpirajo z napredovanjem skozi misije. Vseskozi smo priča čudovitim panoramam in kljub temu, da nas ves čas obdaja isti ekosistem, je ta razgiban in predvsem koheziven, tako da se vanj ni težko vživeti. Sicer ne bi imel nič proti kaki dodatni zasneženi ali močvirnati pokrajini, a sem bil tudi z obstoječim zelo zadovoljen, saj se poklopi z bolj intimnim duhom povesti. Aktivnosti, ki so nam na voljo zunaj glavnih misij, so strukturo še najbolj ziheraška pridobitev, saj ne prinašajo nobenih novih idej, ki jih ne bi videli že v mnogih drugih igrah. Lotevamo se osvobajanja postojank, rešujemo marince, ki so ujeti med ognjem sovragov in napadamo večje trdnjave. Poleg iskanja nadgradnih in kozmetičnih materialov, to več ali manj pokrije nabor vseh dejavnosti. Tu se mi zdi morda še najbolj zamujena priložnost, da nam niso postregli s kakšnimi stranskimi zgodbami in liki, ki bi pridodali k vzdušju izgubljene bitke, čeprav temu delu vsaj do neke mere zadostijo tudi po svetu skriti dnevniki zaveznikov in sovražnikov. Glavna ločnica od povprečnega špila z odprtim svetom, pa je ravno v mehanski nadmoči Infinita in kako se ta vplete v našo pustolovščino. Hitro postane jasno, da ni poanta v pestrosti ciljev, temveč v pestrosti pristopov. Halo je bil v tem že od nekdaj močen, tu pa se ravno s pomočjo novih modifikacij v receptu izstreli v višave. Vsi spopadi so skrbno pripravljeni puzli in mi imamo popolnoma proste roke, kako se jih lotimo. Akcijo močno popestri in osmisli nagrajevalna zanka, saj z reševanjem soldatov in tamanjenjem sovražnikov postopoma odklepamo opremo, ki nam je na voljo v izvidniških postojankah. To so lahko orožja, vozila, pehota in celo unikatne verzije pokalic, ki jih trajno odklenemo s tem, da ugonobimo mini šefe. Absolutno fenomenalna popestritev pa pride tudi v obliki prej omenjene kljuke, s katero postanemo pri premikanju skozi pokrajino domala Spider-Man, in sem posledično skoraj raje pešačil oziroma se vihtel proti ciljem, kot pa da bi se usedel v eno izmed vozil.

Odprti svet pa je le del igre. Preostanek predstavljajo glavne misije, ki se ponavadi začno nekje v zunanjosti in nadaljujejo v eni izmed različnih nadzemnih ali podzemnih struktur. Stvari postanejo bolj osredotočene, a imamo hkrati še vedno proste roke pri pristopu. Na koncu večine misij imamo tudi spopade s šefi, ki so daleč najboljši v celotni seriji, in zahtevajo taktičen razmislek, kako se lotiti njihovih šibkih ročk, saj nas sicer kaj hitro premagajo. V teh intenzivnih bojih pridejo do izraza kljuka in tudi ostale novopridobljene sposobnosti, saj imajo velik vpliv na potek spopadov. Nekatere izmed sposobnosti se spočetka ne zdijo najbolj uporabne, a postanejo pozneje bistven del rotacije.

Na drugi strani našega merka se tokrat ponovno znajdejo dobro poznani vesoljski nebodijihtreba. Kot je že običaj, imamo standarden nabor soldatov, ki smo jih videli že neštetokrat, a se jih stežka naveličaš, saj so polni karakterja. Med spopadi komentirajo naša dejanja, manjši Grunti ob neuspehih panično bežijo, močnejši Eliti pa nas rjoveče jurišajo, ko jim skurimo ščit. Med nasprotniki izstopa tudi par vodij, ki nas tekom igre neprestano zbadajo in demoralizirajo skozi hologramske posnetke, dokler seveda z njimi sčasoma ne obračunamo in jim vrnemo milo za drago. Čeprav so karizmatični in impozantni, se še vedno vedejo kot najbolj klišejski zlikovci. Škoda, da jim niso vnesli nekaj več moralne sivine, saj so obstajali dobri zgodbovni nastavki, ki bi to upravičili.

Sama povest v osnovi ni nič revolucionarnega. Večino časa se pojamo za eteričnimi izrazi, ker pač to vodi naproti rešitvi sveta, vesolja in na sploh vsega. Na srečo vsaj polovica dogodkov celo ni pretirano zmedena, tako da se rdeči niti lahko sledi. Malo je tudi nenavadno, da igra ves čas namiguje na neko superiorno zlo, ki pa ga na koncu nikoli ne uzremo. Če je ogrodje zgodbe na površinskem nivoju v najboljšem primeru sprejemljivo, pa sta glavni zvezdi oba novinca med liki in njun odnos z Master Chiefom. Medtem, ko naš heroj stoično premaguje vse kar usoda vrže vanj, imata oba nova sopotnika veliko bolj tankočuten odnos do navala izrednih razmer v katerih sta se znašla. Oba od njiju predstavljata ekstrem doživljajev, ki jih naš heroj sam po sebi nikoli ne zmore udejaniti. V psihoanalitičnem smislu tako naša trojica hote ali nehote spočetka predstavlja vse tri različne manifestacije ega, a skozi skupno pot in interakcije, vsi trije pokorijo svojo začetno simbolno vlogo in se s tem realizirajo v polne osebke. Morda ne na najbolj subtilen način, a je to vseeno ena najbolj posrečenih študij likov, kar sem jih doživel v tovrstnem akcijskem spektaklu.

 

Ali se je Halo vrnil na prestol prvoosebnih streljačin? O tem nisem prepričan. Lahko pa brez kančka dvoma zatrdim, da prihodnost franšize zgleda lepša, kot je že v dolgih letih.

[Scar]

Ja, se give me god of war tezavnost je. Ampak ker tam eksplicitno pise, da tekom igre ne mores spustit tezavnosti, sem se odlocu za give me challenge. Po kaksni uri zaenkrat top

[Vučko3]

Zaradi vseh pogovorov o Bloodbornu, sem štartal new game, itak še nisem delal dlcja. Tokrat sem se odlocil menjavat orozja. Prvi skozihod sem naredil od starta do konca s saw cleaver, zdaj sem se lotil saw speara.

 

Ob tem pa se počasi bližam koncu God of War...tole je pa res izkušnja. Popolna igra, side content je odličen, zgodba, combat. Ne najdem napak.

[George Michael]

Hjee kak sn zivcn…BsB v prvo skoro padno…ono 3mm lajfa mel pa sn se nepotrpezljivo zagnau in je blo to to….

 

ps.

 

ok sem vido da se lahko alfreda rufno na pomoc..pado ko keks 😎
 

to je zdaj to z yarnamon? 3 bossi…sn keriga zgresil? Ceprav se mi zdi da sem vse prelutal…..zaj pa zagnal neki chalice..pa undying monster kvazi boss. Kaj je finta teh labirintov?  

10. januar 2022 uredilo bitje George Michael

[Me3do]

Dodatni bossi, craft materiali, večji challenge (v poznejših dungeonih), najvišji tier run

 

Najbolj pa za farmanje najboljših gemov v igri

 

Ampak lahko tudi skipas, če ne boš lih platine delal

10. januar 2022 uredilo bitje Me3do

[AMF]

Vučko3 reče pred 10 urami:

Ne najdem napak.

Premalo šefov oz raznolikih šefov

[Enrico Pallazo]

Men je fajt postal dost boring. Filanje rage_a al kaj je pa to, meh 

 

T. Naredu vse valkyre na hardest (pa za to kr ni posebne trofeje whatevs)

10. januar 2022 uredilo bitje Sovica

[Galko]

AMF reče pred 11 minutami:

Premalo šefov oz raznolikih šefov

 

to + premajhna raznolikost običnih sovragov, jp jp.

 

Je bila to kr pogosta pritožba, tko da sem precej ziher, da ga bo v GoW 2 pokalo iz vseh strani od zelo raznolikih gnusov in spak  

[AMF]

Jaz v prvo nisem niti ene valkire pokončal

zato ker sem slab

[Enrico Pallazo]

Pa kot Teal'cu bi mi lah dal vec kanon futra da jih mal premetavas za fun, ne pa da me vsak organski stvor lah teoretsko ubije

10. januar 2022 uredilo bitje Sovica

[atomic]

Galko reče pred 4 minutami:

 

to + premajhna raznolikost običnih sovragov, jp jp.

 

Je bila to kr pogosta pritožba, tko da sem precej ziher, da ga bo v GoW 2 pokalo iz vseh strani od zelo raznolikih gnusov in spak  

 

+ dodal bi, da je prvi boss v gozdu nekako vrhunec. Kasneje nič tega ne preseže, niti blizu ne pride.

Mene je to ful motilo, ker sem celo igro imel v moslih o fak kaj me šele čaka, a ni blo nič....

[Weraziel]

tist zame sploh ni boss fight, samo ena daljša vodena sekvenca kjer večino časa samo pritiskaš gumbe za tolčt

 

je pa tisti labirint kjer lahko umreš če nisi dovolj hiter bil dovolj zanimiv, da sem vsaj 5 ur vrgel v tisto in malo grindal