Skoči na vsebino

Toplotne črpalke


Skynetz

Priporočeni prispevki

BlAiR reče Dne, 22. 4. 2022 at 21:20:

Rabim en nasvet za mogoce bliznjo prihodnost. Trenutno v hisi kurimo na drva, po prejsnjih lastnikih sem podedoval tudi Fenix gorilec za pelete (tldr: dober res sam za sanitarno vodo poleti, gretje cez zimo odpade zarad neprimernega krmiljenja za nas setup + kup drugih stvari). Kotel bo pocasi star 10 let, kurilnica je v splosnem potrebna obnove. Dobra stran je ta, da je noter relativno velik zalogovnik, tko da v kombinaciji z drvmi precej dobro spila, ker mi ni treba pajcat drv na pocasi. Setup v kurilnici:

  •  kotel na drva, na katerega se lahko zmontira Fenix peletni gorilec (mislm da je 20 kW),
  • zalogovnik 1100 litrov,
  • ostale pritikline (ena rahlo zanic ekspanzijska na vodu mrzle vode, velika ekspanzijska na zalogovniku, mesalni ventil, ...)

Hisa je energetsko relativno dobro izolirana. Fasada Baumit 10-15 cm izolacije (stara prblizno 10 let), okna PVC Mik dvoslojna (stara tud okoli 10 let), podstresje izolirano, vlage po 2 letih nisem opazil nikjer, toplotnih mostov ni, vse je suho. Kvadratura bivalnih prostorov je od oka 150 kvadratov, ogrevanje na navadne radiatorje. Zdej malo me mami celotna obnova kurilnice, pa me v splosnem zanimata dve opciji - toplotna crpalka ali namenski kotel za pelete (sorry drva). So slednji v tem casu se dobra opcija? Valda mam obcutek, da bi mi itak vsak svetoval toplotno, sam mal me skrbi strosek vsega + moje neznanje o tem, kako se toplotna obnese z radiatorji (najbrz je ta strah odvec). Kolk kej pridejo dobri peletni kotli? Mal gledam KWB, na enih forumih mahajo s ciframi okol 10k eur, pa pojma nimam, kaj to vkljucuje. Je tle recimo ena opcija ful zmagovalka, a majo peleti kej sans?

 

Kak imaš pa trenutni sistem krmljenja? A zadeva ok špila? Če kuriš na drva, kolikokrat na dan rabiš kurit da segreješ zalogovnik in do katere temp. ga segrevaš? Kako temp. vode ti spušča v sistem?

Povezava do prispevka
jlpktnst reče pred 1 uro:

 

Kak imaš pa trenutni sistem krmljenja? A zadeva ok špila? Če kuriš na drva, kolikokrat na dan rabiš kurit da segreješ zalogovnik in do katere temp. ga segrevaš? Kako temp. vode ti spušča v sistem?

Nekako takole: 

  • zakurim, crpalka v kotlu se odpre pri priblizno 60°, in zacne crpat vodo do zalogovnika (ko je temperatura dost visoka tudi v povratnem vodu se odpre mesalni ventil, LK armatur 810),
  • nalagam na polno ter kurim z dovolj zraka, da se ogenj ne dusi (temperatura v kotlu je nekje okol 80°, loputa je na 85°),
  • zalogovnik se greje, ko je pri vrhu dovolj topel (priblizno 50°), se odpre crpalka za radiatorje (imam nastavljivo temperaturo, kdaj se ta crpalka odpre -> tisti rele termostat, ki ga prpopas na cev).

Recimo da sred zime gre priblizno 4 polnih nalaganj drv na dan, naslednji dan pa zjutraj prizgem radiatorje in je treba zakurit recimo enkrat okol poldne -> parkrat na polno nalozit do vecera -> drzi do naslednjega poldneva, ko sm ponovil vajo. V zimi sem zalogovnik segrel na priblizno 80° stopinj zgoraj, spodaj ene 70° spodej, da potem pol dneva drzi z vklopljenimi radiatorji. 

Z drvmi spila stvar okej, pac kolikor si komot z nalaganji, skladanji in prelaganji drv :D Skor nic se ne sekiram napram Fenix gorilcu, ker so ga pac prejsnji lastniki narobe zmontirali in spila na temperaturo kotla namesto temperaturo zalogovnika -> posledicno imas en kup priziganj, na zalogovniku se pa bolj malo pozna, ce nisi lih skoz dezuren zraven njega in ga na roke stelas. Bolj je to, da mal razmisljam o prihodnosti, kaj narest, ce enkrat pec crkne oz. ce mi drva dosadijo, kaj se v tem primeru najbolj splaca.

Povezava do prispevka
BlAiR reče pred 8 urami:

Nekako takole: 

  • zakurim, crpalka v kotlu se odpre pri priblizno 60°, in zacne crpat vodo do zalogovnika (ko je temperatura dost visoka tudi v povratnem vodu se odpre mesalni ventil, LK armatur 810),
  • nalagam na polno ter kurim z dovolj zraka, da se ogenj ne dusi (temperatura v kotlu je nekje okol 80°, loputa je na 85°),
  • zalogovnik se greje, ko je pri vrhu dovolj topel (priblizno 50°), se odpre crpalka za radiatorje (imam nastavljivo temperaturo, kdaj se ta crpalka odpre -> tisti rele termostat, ki ga prpopas na cev).

Recimo da sred zime gre priblizno 4 polnih nalaganj drv na dan, naslednji dan pa zjutraj prizgem radiatorje in je treba zakurit recimo enkrat okol poldne -> parkrat na polno nalozit do vecera -> drzi do naslednjega poldneva, ko sm ponovil vajo. V zimi sem zalogovnik segrel na priblizno 80° stopinj zgoraj, spodaj ene 70° spodej, da potem pol dneva drzi z vklopljenimi radiatorji. 

Z drvmi spila stvar okej, pac kolikor si komot z nalaganji, skladanji in prelaganji drv :D Skor nic se ne sekiram napram Fenix gorilcu, ker so ga pac prejsnji lastniki narobe zmontirali in spila na temperaturo kotla namesto temperaturo zalogovnika -> posledicno imas en kup priziganj, na zalogovniku se pa bolj malo pozna, ce nisi lih skoz dezuren zraven njega in ga na roke stelas. Bolj je to, da mal razmisljam o prihodnosti, kaj narest, ce enkrat pec crkne oz. ce mi drva dosadijo, kaj se v tem primeru najbolj splaca.

 

Em, jaz bi uštimal gorilc da dela proper, to je 100€ strošek probably.

 

Edina kisla v tem kar si naštel je, da na roke vklapljaš/izklapljaš radiatorje in da imaš notri 50 stopinj. To je čisto preveč. Kamot daš 35-40 (ker imaš neki izolacije), uglavnem najdeš točko da ti skoz po malem greje. Je ful bolj prijetno. Preveri če lahko najdeš ravnotežne temperature glede na zunanjo, mogoče že imaš elektroniko ki to zna mogoče jo rabiš. Potem pa nimaš več kaj delat praktično. Al šopaš drva 1/2x na dan in se skoz greje, ali pa peleti letijo not. Guraš ta sistem dokler da neki oreng ne crkne.

 

TČ ti napram temu prinese samo kamot, da nimaš opravka z drvmi. Je pa kar konkreten strošek in ne profitiraš baš nešto, ker že imaš soliden sistem. Jaz prej nisem imel nič - peč direkt in gremo marš. Zakuriš maš v radiatorjih 80C potem ti je vroče par ur, nakar te zebe par ur...

Povezava do prispevka
jlpktnst reče pred 16 urami:

 

Em, jaz bi uštimal gorilc da dela proper, to je 100€ strošek probably.

 

Edina kisla v tem kar si naštel je, da na roke vklapljaš/izklapljaš radiatorje in da imaš notri 50 stopinj. To je čisto preveč. Kamot daš 35-40 (ker imaš neki izolacije), uglavnem najdeš točko da ti skoz po malem greje. Je ful bolj prijetno. Preveri če lahko najdeš ravnotežne temperature glede na zunanjo, mogoče že imaš elektroniko ki to zna mogoče jo rabiš. Potem pa nimaš več kaj delat praktično. Al šopaš drva 1/2x na dan in se skoz greje, ali pa peleti letijo not. Guraš ta sistem dokler da neki oreng ne crkne.

 

TČ ti napram temu prinese samo kamot, da nimaš opravka z drvmi. Je pa kar konkreten strošek in ne profitiraš baš nešto, ker že imaš soliden sistem. Jaz prej nisem imel nič - peč direkt in gremo marš. Zakuriš maš v radiatorjih 80C potem ti je vroče par ur, nakar te zebe par ur...

Tenks za input, se strinjam, zalogovnik ful olajsa zadevo in zadeva spila, ce imas cas kurit (ala delo od dom). Sej pravim, mogoce se bom ulenil, odvisno od drv in kam bo sla cena + kolk bom mogoce prisiljen v obnovo glede na trenutno stanje kurilnice.

Povezava do prispevka
  • 1 mesec kasneje...

Zdej, ne vem kolk si star, ampak, pri vsej obilici drv v gozdovih(mislim na privat gozdove) se ti popolnoma splača, da jih sam nabiraš. Se zmenš z lastnikom. Počistiš mu gozd, rob travnika, itd.....in drva so tvoja. 

To pomeni čiščenje gozda in ne sekanje frišnega in mladja!

O nafti nebi, plin...vemo kako je, peleti gredo kar hudo gor z ceno, drva bodo 90€/m!

Pobereš kar se ti še splača. Sam grem do ~fi3 cm. Dobiš tudi debelejše. 

Sam nimam popolnoma nič izolirane hiše. Peč na drva in pelete(gorilc na dodatnih vratcih).

Zalogovniki 1600L in bojler 300L.

Čez zimo pridem z ~20m takih drv od čiščenja gozda in 30 žakli peletov.

Morš pa imet svoje orodje, če ne je useen treba mastno plačat prevoz in morebitno vitlanje.

Če bo peč crklna, spuščala bo pač treba novo kupt...seveda na drva + malce predelave. Za gorilc na pelete.

Je pa talno ogrevanje.

Povezava do prispevka
Mr.G. reče Dne, 7. 6. 2022 at 18:04:

Zdej, ne vem kolk si star, ampak, pri vsej obilici drv v gozdovih(mislim na privat gozdove) se ti popolnoma splača, da jih sam nabiraš. Se zmenš z lastnikom. Počistiš mu gozd, rob travnika, itd.....in drva so tvoja. 

To pomeni čiščenje gozda in ne sekanje frišnega in mladja!

O nafti nebi, plin...vemo kako je, peleti gredo kar hudo gor z ceno, drva bodo 90€/m!

Pobereš kar se ti še splača. Sam grem do ~fi3 cm. Dobiš tudi debelejše. 

Sam nimam popolnoma nič izolirane hiše. Peč na drva in pelete(gorilc na dodatnih vratcih).

Zalogovniki 1600L in bojler 300L.

Čez zimo pridem z ~20m takih drv od čiščenja gozda in 30 žakli peletov.

Morš pa imet svoje orodje, če ne je useen treba mastno plačat prevoz in morebitno vitlanje.

Če bo peč crklna, spuščala bo pač treba novo kupt...seveda na drva + malce predelave. Za gorilc na pelete.

Je pa talno ogrevanje.

Ja jeba, sej tud drva če kupiš necepljene metrce so pol cenej. Samo kaj ko je to par vikendov (nevarnega) dela. Meni roke služijo denar... in lažje si trenutno privoščim kupit toploto (štrom) kot pa se puzat po gozdu/sekat.

 

Mogoče čez 10 let pošljem palčke v nabavo? Nevem...

 

Povej kolk časa ti gre pa kolk je tvoja ura vredna pa ti preračunam kolk si plačal za "zastonj" drva.

Povezava do prispevka
jlpktnst reče pred 8 urami:

Ja jeba, sej tud drva če kupiš necepljene metrce so pol cenej. Samo kaj ko je to par vikendov (nevarnega) dela. Meni roke služijo denar... in lažje si trenutno privoščim kupit toploto (štrom) kot pa se puzat po gozdu/sekat.

 

Mogoče čez 10 let pošljem palčke v nabavo? Nevem...

 

Povej kolk časa ti gre pa kolk je tvoja ura vredna pa ti preračunam kolk si plačal za "zastonj" drva.

Ti bom takole odgovoril.

Neceplenih metrc ne boš dobil, ker jih vsak, ki ima gozd, raje proda gozdnemu gospodarstvu. Ker dobi več in se mu ni treba zajebavat z tečnimi strankami.

Če ti roke služijo denar, edino prav.

Potem ne spadaš v kategorijo o kateri govorimo.

Kaj si moslil s palčkami ne vem.

Ekonomsko računico ti bom malce drugače predstavil.

180€ je kompleten strošek nafte, vitlanja, bencin in olje za motorko, 1x ketna za motorko.

Moja ura?

Kadar zase delaš, cene ure NI MOGOČE računati. To je mistika, ki so jo folku vcepli pred 25 leti znani slovenski ekonomisti. Druzga, tako al drugače niso nardil.

Žalostno je edino, da je folk pograbu tako razmišljanje. "A si zračunal ceno svoje ure?". 

In iz takega razmišljanja, smo potem tam kjer smo.

Kot sem rekel, drva za zimo me stanejo 180€.

Proti 1500€  ali več je to zastonj. 

Ponucam za ta deva nabrat pa 2 tedna( ko sm ppoldan na šihtu), po 4-5 h dopoldne. 

To seveda jest vzamem, kot ene vrste razgibavanje.

 

Povezava do prispevka
jlpktnst reče pred 12 urami:

Ja jeba, sej tud drva če kupiš necepljene metrce so pol cenej. Samo kaj ko je to par vikendov (nevarnega) dela. Meni roke služijo denar... in lažje si trenutno privoščim kupit toploto (štrom) kot pa se puzat po gozdu/sekat.

zakaj pa necepljene? a jih boš potem z macolo cepil? tako je šel en naš sodelavec na bolniško za par tednov.

itak imaš zdaj eno mašino, da ti jih razžaga in razcepi v narejena drva, sam pač rabiš traktor zanjo.

Povezava do prispevka

Uf, celo zivljenje cepim drva na roke, nisem se bil na bolniski zaradi tega. Sem pa bil ze precejkrat ko mi folk v pisarno nosi razne bolezni in podobno, a ne. Super ce imate poljubno kolicino dobro placanega dela ki ga lahko opravljate dobesedno vsak dan tekom leta ... IRL pa je to kr redkost.

Povezava do prispevka
Flamingo reče pred 4 urami:

@Mr.G.

 

Če si pojerbal traktor, pač nimaš dovoljenja, da ostalim pametuješ zakaj si ne vsi sami drva rihtajo. 

 

Pa ne klofotaj, da si v dveh tednih pred šihtom po par urc nabereš 20 kubikov drv. Tu je en kup iskanja, šlajsanja, žaganja, kalanja in zlaganja. Ti pa to opraviš v par urcah pred šihtom lel

Nism ga. Sm moral sam kupt nekej druzga. Pa kdo nuca traktor? 

Nič ne klofotam. Nič ni iskanja. Je vse tam kot mora bit. Preberi še enkrat od začetka.

In ne pametujem. Predlagam. Zarad mene se lahko vsi grejete pozimi na nafto.

Sam potem NE ODPIRAJTE tem, kjer sprašujete kako si znižat stroške kurjave.

uredilo bitje Mr.G.
Povezava do prispevka
Mr.G. reče Dne, 11. 6. 2022 at 7:34:

Ti bom takole odgovoril.

Neceplenih metrc ne boš dobil, ker jih vsak, ki ima gozd, raje proda gozdnemu gospodarstvu. Ker dobi več in se mu ni treba zajebavat z tečnimi strankami.

Če ti roke služijo denar, edino prav.

Potem ne spadaš v kategorijo o kateri govorimo.

Kaj si moslil s palčkami ne vem.

Ekonomsko računico ti bom malce drugače predstavil.

180€ je kompleten strošek nafte, vitlanja, bencin in olje za motorko, 1x ketna za motorko.

Moja ura?

Kadar zase delaš, cene ure NI MOGOČE računati. To je mistika, ki so jo folku vcepli pred 25 leti znani slovenski ekonomisti. Druzga, tako al drugače niso nardil.

Žalostno je edino, da je folk pograbu tako razmišljanje. "A si zračunal ceno svoje ure?". 

In iz takega razmišljanja, smo potem tam kjer smo.

Kot sem rekel, drva za zimo me stanejo 180€.

Proti 1500€  ali več je to zastonj. 

Ponucam za ta deva nabrat pa 2 tedna( ko sm ppoldan na šihtu), po 4-5 h dopoldne. 

To seveda jest vzamem, kot ene vrste razgibavanje.

 

 

tole sem sam mislil dokler nisem zadevo objektivno premislil in prodal gozd

 

-v gozdu delati sam je ne da zgolj navarno je tudi skrajno neumno, statistika nesrec na Slovenskem pove svoje; Sam sem povsem sposoben podreti in pospraviti drevo (pa sem imel gozd na hribu) in tudi uzivam ob taksnem delo ampak je dejstvo da je gozdarjenje poleg dela v rudniko najbolj navarno delo , ta prihranek jurja na leto meni ni vreden , zasluzim dovolj da mi je lasta varnost bolj pomembna. In ko mi je razcepljeno /poskodovano  deblo tik pred piskrom prletelo sem vrgel husquarno in rekel lepa hvala. Pa ne mi o sposobnosti poznam starega gozdarja ki ga je na tak nacin pobralo. V gozdu izkusnje tehnika in varnost zmanjsa moznost nesrece ne pa odpravi

- za spravilo 20m hlodovine rabis pomoc, se pravi po slovenski navadi sorodnike in prijatelji kjer te mogoce stanejo malico, placaj te ljudi pa mi potem povej ce se ti se splaca. In da jaz svoje delo racunam, vikend v mojem fohu pomeni vsaj 1k, oz 120 evrov na uro koliko racunam. Delo zavracam ker zelim imeti fraj vsaj vikend. Problem je kar ljudje svojega dela NE zracunajo torej en kurac cenijo. Ce ga ti sam ga ne bo nihce drug

-orodje stane, men si ponavadi mrgani redno razbijali cepilce,ob redni rabi je motorka potrosna roba..etc   

-(ne)lastnistvo gozdov kot javna povrsina. Men so sli skoz kar sprehajalno pot delat brez privolenja in itak se je vsak kmet potem skoz z traktorjem vozil, jebes to. Ker pac kar je tvoje je moje kaj pa mam jaz pa kaj te briga

 

 

Ze teh 60-70 za meter koliko ti kmet kasira za bukovino se glede na vlozen strosek po moji racunici bore malo splaca

 

biomasa je prihodnost ne pa to lastnorocno klestenje gozdov, potem pa beres vsako sezono kako je enga mestjanara potamanilo ker je mislil da bo lahko pri kurjavi enga jurja prisparal

 

toliko koliko so drva cenejsi energet, placas z lastnih vlozkom in rizikom ki ga prinese delo v gozdu. Da o dodatnem delu z pecjo ki ga pri TC enostavno nimas ne govorim. Dodatno ciscenje dimnika, susenje drv, spravljanje in jebarija z zlaganje, ciscenje peci, poleg tega za prehodno obdobje rabis se kamin. Poleg tega rabis nekoga doma da ti pec tud fila. 

 

Nah nein danke

uredilo bitje VonGriffin
Povezava do prispevka
VonGriffin reče Dne, 17. 6. 2022 at 9:34:

 

tole sem sam mislil dokler nisem zadevo objektivno premislil in prodal gozd

 

-v gozdu delati sam je ne da zgolj navarno je tudi skrajno neumno, statistika nesrec na Slovenskem pove svoje; Sam sem povsem sposoben podreti in pospraviti drevo (pa sem imel gozd na hribu) in tudi uzivam ob taksnem delo ampak je dejstvo da je gozdarjenje poleg dela v rudniko najbolj navarno delo , ta prihranek jurja na leto meni ni vreden , zasluzim dovolj da mi je lasta varnost bolj pomembna. In ko mi je razcepljeno /poskodovano  deblo tik pred piskrom prletelo sem vrgel husquarno in rekel lepa hvala. Pa ne mi o sposobnosti poznam starega gozdarja ki ga je na tak nacin pobralo. V gozdu izkusnje tehnika in varnost zmanjsa moznost nesrece ne pa odpravi

- za spravilo 20m hlodovine rabis pomoc, se pravi po slovenski navadi sorodnike in prijatelji kjer te mogoce stanejo malico, placaj te ljudi pa mi potem povej ce se ti se splaca. In da jaz svoje delo racunam, vikend v mojem fohu pomeni vsaj 1k, oz 120 evrov na uro koliko racunam. Delo zavracam ker zelim imeti fraj vsaj vikend. Problem je kar ljudje svojega dela NE zracunajo torej en kurac cenijo. Ce ga ti sam ga ne bo nihce drug

-orodje stane, men si ponavadi mrgani redno razbijali cepilce,ob redni rabi je motorka potrosna roba..etc   

-(ne)lastnistvo gozdov kot javna povrsina. Men so sli skoz kar sprehajalno pot delat brez privolenja in itak se je vsak kmet potem skoz z traktorjem vozil, jebes to. Ker pac kar je tvoje je moje kaj pa mam jaz pa kaj te briga

 

 

Ze teh 60-70 za meter koliko ti kmet kasira za bukovino se glede na vlozen strosek po moji racunici bore malo splaca

 

biomasa je prihodnost ne pa to lastnorocno klestenje gozdov, potem pa beres vsako sezono kako je enga mestjanara potamanilo ker je mislil da bo lahko pri kurjavi enga jurja prisparal

 

toliko koliko so drva cenejsi energet, placas z lastnih vlozkom in rizikom ki ga prinese delo v gozdu. Da o dodatnem delu z pecjo ki ga pri TC enostavno nimas ne govorim. Dodatno ciscenje dimnika, susenje drv, spravljanje in jebarija z zlaganje, ciscenje peci, poleg tega za prehodno obdobje rabis se kamin. Poleg tega rabis nekoga doma da ti pec tud fila. 

 

Nah nein danke

Ti bom še enkrat PROBAL odgovoriti.

V gozdu delat sam ni ne nevarno ne skrajno neumno. Sam vse skupej moraš vzet z dobro mero previdnosti in pameti. Statistika nesreč na slovenskem je malontako, no. Glej, vem iz prve roke. Nesreč se je zgodilo 99% pri majstrih gozdarjih, 1% pa pri folku, ki je hodil v gozd brez pameti.

99% nesreč se v gozdovih zgodi pri strokovnem kadru in ne pri mestnih srajčkah, ki je včerej kupu motorko. Čisto iz preprostega razloga: bojijo se motorke, strašnega črnega gozda in podivjanih divjih živali. Vemo tud kako je z statističnim gledanjem rezultatom. Sej veš da je povprečna plača v sloveniji 2000€? Statistično in samo to!

Ne verjet statistiki.

Govoriš o 20m hlodovine. Ne spomnim se da sem kdaj to omenil. Pa neč bat, sm tud sam podrl že kar nekej velikih dreves. Govorim o temu, ČIŠČENJE GOZDA.

To pomeni, da pobiraš po gozdu kar JE ŽE PADLO in NE kar še raste. 

In točno to sem se sam lotil, ko sm vidu kako je z cenami takih in drugačnih goriv.

Je pa treba imet nekaj da to povitlaš in  pripelješ domov. In to mene stane 180€ na leto.

Kaj pri temu delu in ceni nekomu ni jasno, nimam pojma.

Če služiš na uro 120€, najverjetneje ne boš hodil v gozd nekej delat. Ti dam čisto prav, glede tvojega razmišljanja.

Nekateri( verjetno večina slovenskega življa) pa toliko na žalost nimamo. Se moramo pa deugače znajdet.

Statistično gledano imamo pa povprečno plačo 2000€......sam jih še nobenga 15-ga nism vidu.

Isto kot je z nesrečami v gozdu.

Aja....1. pravilo pri delu v gozdu je?( da vidm kdo ve).

Povezava do prispevka
Arey reče pred 12 urami:

Sicer me boli ampak se strinjam z VGjem. Ni nedolzno podirat drevesa. Je pa hkrati res da nimajo vsi 120€ urne postavke in niti moznosti delat izven sluzbe, tko da razumem tut zakaj se komu to splaca. 

Sej jest dam čist prav VGju. Previdnost ni nikoli odveč. Dokler ne sedem v avto imam 0% šans da se kdo zaleti v mene. Dokler ni iznenada padel neznan leteči predmet sred Zagreba je tud blo 0% šans da bo tisto padlo sred zagreba. Kdo'bsi mislu!

Še tebi....kaj je 1.pravilo v gozdu(pri kakršnemkoli delu)?

Povezava do prispevka
Navedek

V gozdu delat sam ni ne nevarno ne skrajno neumno. Sam vse skupej moraš vzet z dobro mero previdnosti in pameti. Statistika nesreč na slovenskem je malontako, no. Glej, vem iz prve roke. Nesreč se je zgodilo 99% pri majstrih gozdarjih, 1% pa pri folku, ki je hodil v gozd brez pameti.

 

 

sedaj ali cistis gozd ali podiras in spravljas drevesa ni taksna razlika kot jo zelis tule prodati. Delas z motorko, sekirami, cepilcem... in gozd ni staticno zemljisce. Osebno poznam primer kjer je clovek izgubil dobesedno obraz med spravljanjem ze podrtega drevesja. To je potisnilo mlado pod sabo in ko je odrezal deblo je slednje dobil napeto , vsa zascitna oprema tule ni vec kaj dosti pomagala . Ze sprehod po neurejenem gozdu nosi tveganje kajsele da bi spravlal SAM les ko je vsaka pomoc dalec prepozna

 

Ze to da sam nimas strahospostovanja do gozdarskega dela mi daje vedeti da s teboj jaz nikoli ne bi delal v gozdu. In sem ne zgolj cistil ampak podiral gozd in to na zahtevni hriboviti legi. Ocitno ti lasten podatek da ta potamani vecinoma izkusene gozdarja kljub mehanizaciji ne pove kaj dosti. Gozd je skrajno nepredvidljiv kljub vsej tehniki in znanju. Nazadnje je tule poskodavo deblo potegnilo zraven celotno mehanizacijo gozdarske v brezno, pa govorimo o ljudeh ki si desetletja s tem sluzijo kruh

 

Propagirati kako se naj gre folk sam "poceni" po drva v sumo namesto TS je ne da samo skrajno butasto je tudi nevarno (bojijo se motorke). Ce si ze pri tem nam povej kako v rudnik po koks ker je statistika nesrec ista

 

Hec je da sem bil se kaksno desetletje nazaj isti butl kot ti in verjetno bi nasel kaksen moj komentar ki je podoben tvojemu ampak s casom spoznas da pri lastnem lesu si ljudje sami dosti lazejo.

 

Prihranek pri ogrevanju z lesom je zgolj in samo na racun lastnega casa in zdravja. Slednji pac ni v bankovcih ampak ga se vedno rabis. Prodaja dveh hektarjev gozda je meni pokrila TS ki mi bo sluzila vsaj 10 let.

 

Ali bos ti delal se cez 10 let v gozdu? se jebal z spravilom lesa med tem ko imam jaz avtomatiko

 

tule enostavno ni objektivnega argumenta

uredilo bitje VonGriffin
Povezava do prispevka
VonGriffin reče pred 8 urami:

 

 

sedaj ali cistis gozd ali podiras in spravljas drevesa ni taksna razlika kot jo zelis tule prodati. Delas z motorko, sekirami, cepilcem... in gozd ni staticno zemljisce. Osebno poznam primer kjer je clovek izgubil dobesedno obraz med spravljanjem ze podrtega drevesja. To je potisnilo mlado pod sabo in ko je odrezal deblo je slednje dobil napeto , vsa zascitna oprema tule ni vec kaj dosti pomagala . Ze sprehod po neurejenem gozdu nosi tveganje kajsele da bi spravlal SAM les ko je vsaka pomoc dalec prepozna

 

Ze to da sam nimas strahospostovanja do gozdarskega dela mi daje vedeti da s teboj jaz nikoli ne bi delal v gozdu. In sem ne zgolj cistil ampak podiral gozd in to na zahtevni hriboviti legi. Ocitno ti lasten podatek da ta potamani vecinoma izkusene gozdarja kljub mehanizaciji ne pove kaj dosti. Gozd je skrajno nepredvidljiv kljub vsej tehniki in znanju. Nazadnje je tule poskodavo deblo potegnilo zraven celotno mehanizacijo gozdarske v brezno, pa govorimo o ljudeh ki si desetletja s tem sluzijo kruh

 

Propagirati kako se naj gre folk sam "poceni" po drva v sumo namesto TS je ne da samo skrajno butasto je tudi nevarno (bojijo se motorke). Ce si ze pri tem nam povej kako v rudnik po koks ker je statistika nesrec ista

 

Hec je da sem bil se kaksno desetletje nazaj isti butl kot ti in verjetno bi nasel kaksen moj komentar ki je podoben tvojemu ampak s casom spoznas da pri lastnem lesu si ljudje sami dosti lazejo.

 

Prihranek pri ogrevanju z lesom je zgolj in samo na racun lastnega casa in zdravja. Slednji pac ni v bankovcih ampak ga se vedno rabis. Prodaja dveh hektarjev gozda je meni pokrila TS ki mi bo sluzila vsaj 10 let.

 

Ali bos ti delal se cez 10 let v gozdu? se jebal z spravilom lesa med tem ko imam jaz avtomatiko

 

tule enostavno ni objektivnega argumenta

Še vedno nisi odgovoril na vprašanje....

Povezava do prispevka

Tule res izpadeš kot en srednješolec s tem tvojim pravilom, pravil je en kup in če se katerega koli ne držiš, te lahko hitro pohabi. Lani je znancu med podiranjem padla veja na glavo in ga pohabila, pred kratkim si je prijatelj odščipnil del prsta na cepilec, pokojni foter si je z motorko porezal nogo... Delo v gozdu je visoko rizično, pa si lahko še tako izkušen. In ni tako poceni kot ga poizkušaš predstaviti, ker je predpogoj za tistih tvojih 180€ en kup opreme, ki te še rabljena stane kar nekaj tisočakov. 

uredilo bitje Flamingo
Povezava do prispevka

Ne vem kako je ta tema tako skrenila, ampak če smo že tu ... ZGS vsako leto analizira statistiko nesreč in ta jasno kaže, da je

Navedek

Nesreč se je zgodilo 99% pri majstrih gozdarjih, 1% pa pri folku, ki je hodil v gozd brez pameti.

daleč od resnice.

 

http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2020_Porocilo_o_delu_ZGS.pdf od 93 naprej

Le zaposleni pri ZGS:

Navedek

V letu 2020 se je pripetilo 21 nezgod pri delu. Nobenemu od njih se nezgoda ni pripetila večkrat
v tem letu. Med poškodbami je bila ena hujša poškodba. Število nezgod je pod desetletnim
povprečjem (2010-2019), ki znaša 22 nezgod na leto. Zaradi nezgode pri delu nastalih v letu
2020, je imelo 13 oseb bolniški stalež daljši od štirih dni. /.../ Povprečna starost zaposlenih, ki so v imeli nezgodo
pri delu je 51 let.

 

Revirnim gozdarjem se je pripetilo petnajst nezgod, tri nezgode delavcem v loviščih s posebnim
namenom, dve nezgodi vodjem KE in ena nezgoda delavcu na odseku za ukrepe v gozdovih.

V veliki večini nategi zaradi zdrsa pri označevanju drevja za posek.

 

Za ostale večinoma povzemajo medije:

Navedek

V letu 2020 smo evidentirali 44 nezgod pri delu v zasebnih gozdovih (15 % manj kot v
predhodnem letu), in sicer pet smrtnih (58 % zmanjšanje glede na preteklo leto), 35 težjih (26 %
povečanje) in štiri lažje. Pri slednjih je potrebno omeniti, da je tukaj naša evidenca najmanj
zanesljiva, saj večina lažjih nezgod pri delu v zasebnem gozdu ni nikjer zabeleženih.

 

Razmerje med kategorijami poškodovancev je bilo dokaj uravnoteženo, s tem da je delež kmetov najnižji: kmetje
21 %, nekmetje 54 % in polkmetje 25 %.

 

Podrobnejša analiza nezgod pokaže, da se je po pričakovanjih največ nezgod pripetilo pri sečnji
(80%), sledi mehanizirano spravilo (16 %), temu pa nakladanje hlodov in prevoz lesa.

Osnovno osebno varovalno opremo je uporabljalo 68% evidentiranih ponesrečencev, 27 % pa
ne.

 

Tudi sicer motorna žaga pri nastanku poškodbe ne sodi med pogostejše vzroke (8 %). Najpogostejše vzročno sredstvo je drevo oziroma njegovi odžagani
ali odlomljeni deli, čemur sledijo veje, deblo in hlod.

 

Brez kakršnekoli gozdarske izobrazbe je bilo 50 % evidentiranih udeležencev nezgod, kar je
nekoliko nižji delež kot v letu pred tem (56 %). Pri ostalih jih je največ opravilo tečaj varnega dela
v organizaciji ZGS. Od smrtnih nezgod dve od petih žrtev nista imela gozdarske izobrazbe ali se
nista udeležila nobenega tovrstnega izobraževanja.

Torej je za 2020 bolj realna razdelitev na 2:1 za "majstre gozdarje", oziroma kar 1:1 če spustimo ZGS.

Povezava do prispevka

Pridruži se debati

Lahko objaviš prispevek in se registriraš kasneje. Ako imaš račun, se vpiši za objavo s svojim računom.

Gost
Odgovori na temo...

×   Prilepljena vsebina je formatirana.   Odstrani formatiranje pisave

  Only 75 emoji are allowed.

×   Tvoja povezava je bila samodejno vpeta..   Namesto tega prikaži kot povezavo

×   Tvoja prejšnja vsebina je bila obnovljena.   Počisti urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

  • Nedavno brska   0 članov

    • Nihče od registriranih uporabnikov ne pregleduje strani.
×
×
  • Ustvari novo...