Mr Shears

Evo leta 2018 oktobra smo šli trije prijatelji za tri tedne naokoli po Japonski (Honshu).

Jesen je kao drugi najbolj priljubljen termin za it na Japonsko ker rdečijo listi po gozdovih in je res lepo za videt.

Leteli smo Zagreb - Doha - Tokyo, enako za nazaj. Plan je bil malo mešano mesta in podeželje. Nismo najeli avtomobila ampak smo kupili karto za vlak s katero se lahko prosto prevažaš po celotni državi z izjemo par direktnih linij Shinkansenov. Prenočišča smo rezervirali preko bookinga, večinoma smo izbirali malo bolj urejene hostle in nekaj hotelov.

 

Štart torej v Tokyu, ki je res ogromno mesto, nonstop se nekaj dogaja, je kr velik culture shock 😄

 

Cesarski otok v Tokyu

 

Restavracije vabijo z izložbami plastificirane ponudbe

 

Asakusa, tle nas je ujela zadnja monsunska ploha te sezone in smo ene pol ure čakali pod streho templja da se je nehalo zlivat

 

Ena od maket v Edo Tokyo muzeju o zgodovini mesta, ful se splača it pogledat

 

Tipična metro postaja

 

Akihabara zvečer

 

Iz vrveža v Tokyu smo se pol odpravili proti jugu na vulkansko aktivno območje okoli Hakoneja, ki je zaščiteno naravno območje in večinoma na redko poseljeno z manjšimi zaselki na pobočjih vulkanskih hribov.

 

Tradicionalen vrt s čajno hišo, kjer te čaka geisha in ti pripravi matcha čaj 😄

 

Z vzpenjačo in nato z gondolo se zapelješ na vrh vulkana, kjer še vedno pridobivajo žveplo iz vrelcev in prodajajo v vulkanski vodi kuhana črna jajca, ki so kao lokalna znamenitost 😄

 

Pogled na goro Fuji v daljavi. To je bil edini dan ko je blo jasno vreme, da smo jo lahko videli, in pogled je res impresiven.

 

Zgodovinska gostilna kjer so se ustavljali trgovci na poti iz Tokya na jug

 

Sredi ničesar so zgradili ta most Mishima Skywalk, ki je namenjen izključno kot turistična zanimivost. Ob mostu so napeljali tudi zipline po katerem se spustiš iz enega konca mostu na drugega in nazaj, kr hudo.

 

Iz Hakoneja smo nadaljevali v obmorsko mestece Toi kjer je včasih deloval en glavnih rudnikov zlata na Japonski, zdej pa je prevdsem poletno letovišče. Oktobra je blo že dokaj prazno. Znano je tudi po zelo priljubljenih kopališčih v termalnih vrelcih (onsen). Dosti od prenočišč kjer smo spali ima svoj lasten onsen in onsen v hotelu v Toiju je bil daleč najboljši od vseh kjer smo bli.

Na obali majo 4m visok zid in te betonske špice kot zaščito proti tsunamijem, povsod po kraju so sirene za nevarnost tsunamija.

 

Rudnik zlata je zdej predelan v muzej.

 

Iz Toija smo šli naprej v Nagoyo, kjer majo spet ogromno palačo (praktično vsako mesto je imelo svojo, ampak so bile večinoma porušene in požgane med vojno in jih še vedno obnavljajo. Pri obnovi se ful trudijo uporabljat originalne materiale in tehnologije, zato je obnova ful draga in dolgotrajna.

 

Muzej znanosti in tehnologije v Nagoyi. Majo tudi eno svojo raketo razstavljeno zunaj. Ta krogla je planetarij ki sicer hudo zgleda ampak ne priporočam it not ker je vse v japonščini in ne boste meli kej dosti od tega, ponavadi pa je treba čakat za prit not. Splača se pa it na streho kjer majo en ogromen teleskop skozi katerega se da tudi podnevi opazovat zvezde.

 

Iz Nagoye smo prišli v Kyoto kjer lahko cele dneve bluziš od enga templja do drugega.

 

 

 

 

Kanazawa

 

Muzej tradicionalnih obrti v Kanazawi, tu so razstavljeni ročno izdelani ognjemeti, po katerih so znani Japonci.

 

 

Graščina Himeji

Če se prav spomnem ma glavna stavba 7 nadstropij nad kamnito bazo, vse zgrajeno na leseni konstrukciji.

 

 

Iz Himejija smo šli dol na jug do Hiroshime, ki je bla najbolj južna točka potovanja. Je kr opazna razlika v urejenosti mesta v primerjavi s Kyotom ali Tokyom, dejansko vidiš tu pa tam kako smet po tleh. 😄

 

 

Tipična Okonomiyaki restavracija kjer pred tabo pečejo hrano na vroči plošči.

 

Iz Hiroshime smo šli pol s hitrim vlakom direkt nazaj na sever v Nikko, ki je pod unescom zaščiten kompleks templjev, zraven je pa tudi narodni park, kjer je taka zanimiva pokrajina kjer se stikajo gore in močvirje.

 

 

Fast food

 

 

V Nikkoju je blo edinkrat da je cel dan deževalo, tako da je bla izkušnja bolj bedna, ker smo bli vsi bolj poletno oblečeni, zato smo samo na hitro šli čez templje in potem po hitrem postopku naprej na vlak proti hotelu v Yamagati v pričakovanju toplega onsena. 😄

 

Iz Yamagate smo se pol odpravli z lokalnim vlakom do budističnega templja Yamadera, ki so ga menihi zgradili na vrhu hriba v eni odročni dolini in je jeseni z obarvanimi drevesi res čudovit.

 

 

Začetek poti do templja ob vznožju hriba

 

"Vhodna vrata" v tempelj

 

Razgled nad dolino

 

Iz Nikkoja smo se potem vrnili za par dni nazaj v Tokyo, kjer smo šli še v EpsonLab, ki je kot neka mešanica zabaviščnega parka in vizualne umetnosti

 

To je to 😄