Žvrkljotron

The real story of James Blackthorne 

V kinu pogledal Challengers - Izzivalce. V glavnem zato ker sem fen avtorjev glasbe. Lepo narejen film, v tradiciji italijanskih gej režiserjev z očesom za vizualno estetiko ampak seveda poln moških golih riti in homoerotičnega innuenda. Klasična gejevska fantazija, da je med moškim prijateljstvom in homoseksualno privlačnostjo le korak, ki si ga "hetero" moški ne upamo narediti. V skladu s časi, se mi zdi. Pa seveda prelepa Zendaya kot manipulativna ice queen, ki svoja ljubimca komandira z dirigentsko palico kot dva majhna froca. Tudi v skladu s časi.

DaCapo reče Pravkar:

Jaz pa mislim, da te po smrti enostavno ni več. Definitivni Konec. Ničesar ni na drugi strani, tudi sanjaš ne, še manj pa da bi se reinkarniral.  Čisto enako kot v fazi globokega spanja. Enostavno pač ne obstajaš. Razlika je le ta, da se po spanju zbudiš.

A nisi igral FF7? Po smrti se tvoja duša vrne v tok življenske energije planeta in se spremni v Mako.

Fuksija reče pred 18 minutami:

fak, odvisnik pri teh letih

dobr zanjga da je pomagal

 

ampak zdej k si napisal '1 leto stran od doma', tbfh se mi zdi to da greš tolk izrazito spremenit okolje precej bolj blagodejno kot to, da te skos silijo delat in da si obkrožen s polpismenim folkom

v JNA si bil vojni obveznik, tam do 37 let starosti, če se prav spomnim. In veliko je bilo "večnih študentov", ki so diplomirali s tridesetimi leti in več pa šele potem šli v vojsko.  Pred tem pa so preštopali Evropo in Azijo. Živeli v Maroku, Indiji...Blagor njim...

Fuksija reče pred 3 minutami:

ok, kako točno to pomaga pri tem da eventuelno v lajfu dobiš filing, da ti je ok samo k piješ

dal bi se tud pogledat statistiko alkoholizma v državah pred in po obveznem služenju vojaškega roka

ker tkole na pamet bi rekla da je kakršnakoli povezava absolutna bučka

 

zakaj pol daš kot primer služenje vojaškega roka, ki nima veze s tem kar si zdej napisal

ker sem bil v vojski in se družil z odvisnikom, ki mu je leto dni proč od doma pomagalo, da se je "počistil".

ke_kit reče Pravkar:

 

Po pravici povedano nimam pojma ali lahko služenje vojaškega roka pomaga pri odvisnosti. Vem samo, da podpora neke skupine lahko naredi veliko.

Pomaga lahko nekaj kar ti življnje obrne na glavo in te prisili, da se ukvarjaš s tistim kar je najnujneše za preživetje. Da greš "na avanturo" kjer ne boš imel časa misliti ampak boš moral delovati, da si zagotoviš osnovno preživetje. Drugače pa so v vojskah vedno bili odvisniki. Imel sem znanca, ki si je dal pošiljati heroin (dokler ga niso vrgli iz vojske) in enega, ki je pil vodico za britje, ko ni bilo drugega.

Fuksija reče pred 9 minutami:

in kako točno to pomaga

glih isto šans je da sam gojiš grenkobo in zamero, da si porinjen v tako situacijo, na katero nimaš vpliva, in ki je velikrat objektivno neprijetna

kot da odkriješ nek nov smisel v življenju

nisem absolutno stokovnjak ampak pri rehabilitaciji, vsaj po tistem kar sem bral, je ponavadi neka prisila pogosto nujno potrebna, ker bi drugače odvisnik že dan dva kasneje pobral šila in kopita. V smislu: sam se odločiš, da greš na rehabilitacijo ampak, ko si enkrat  tam si se sprijaznil s tem, da  te lahko napizdijo pa tudi da ti odvzamejo svobodo gibanja za določen čas, da ne boš zbežal. Če potem strokovnjak oceni, da ti ni pomoči te bodo tako ali tako sami vrgli ven, da ne ustvarjaš problemov drugim, ki se želijo rešiti odvisnosti.

včasih je še ena terapija obstajala za samouninčevalne narcise. Reklo se ji je JNA. So te poslali nekam v p.m. na Kosovo ali v Makedonijo kjer si bil obkrožen s polpismenimi pastirji (mislim na vojake). Pol dneva si marširal okoli v polni vojni opremi in delal sklece, pol dneva si okopaval krompir ali pucal kasarno. Če so te spoznali za problematičnega si pristal pod posebno nego oficirja, ki je poskrbel, da si oddelal svoje. Narava, čisti zrak, fizično delo, družba preprostih duš in škorenj na jajcih so marsikomu pomagali, da si je prevetril plesnivo notranjost lobanje in spremenil perspektivo na življenje. Niti lastnega efforta nisi potreboval za delanje na sebi, so že drugi za to poskrbeli.

v alko ne verjameš, konzumiraš ga, ker ga imaš komot pred nosom in ni potreben noben effort. Potem se strezniš in vidiš, da si v istem dreku ko 24 ur prej. Potem se ga spet naliješ, po možnosti v družbi enakih, ker je alkoholik samotar zadnja faza pred cirozo jeter in propadom. Dokler pa si v rožicah v kompaniji imaš feeling, da si zajebal sistem in beden lajf. In, da ste s kolegi edini, ki so kaj kapirali o vesolju. Nakar se spet stezniš. Rinse-repaet. A Jordana Ptersona še nihče ni linkal?

MauLer v Drinker's Chasers - The Great Fallout Debate podcastu na YT para serijo po šivih glede logike dogajanja in mu je težko ugovarjati. Je pa pomanjkanje kavzalnosti in osnovne logike že kroničen holivudski problem, zgleda kot, da je tipičen za mlado generacijo tv piscev.

quando ci vuole ci vuole...

dve-tri ure za trebušnjake v Costa Del Sol. Zadnja tura je bila neizprosna, tam nisi smel imeti ene napake. Največji problem mi je bil, ker so se mi roke začele znojiti in mi je začel plošček drseti, ko sem moral biti najhitrejši. Pa kmalu sem ugotovil, da sem imel šanso za zmagati le ko so haptic triki padli na desni trigger, ker so očitno moji možgani veliko bolj koordinirani z desno roko. Nekako me demoralizira, ko se pojavi nova miniigra in že vnaprej vem, da bo eno veliko mučenje in zguba časa brez primernega payoffa. Ampak na koncu jih vseebo naredim, ker sem mazohist. In, ker so dobri deli igre tako luštni, da se trpljenje nekako poplača.

Glede  mojega tarnanja na koncu ni bilo tako hudo. Sem danes ponovno zakurblal igro in pobral vse nagrade od Run Wild v dveh partijah (ena za quest s tistimi stebrički pred goli, druga pa generična) brez nižanja težavnosti. Kakih 5-7 minut sem rabil. Go figure...

Costa del Sol je neverjetno dolgočasen, zaradi miniiger. Tisti Queen's blood puzzle kjer moraš izkoristiti Thornberry karto sem moral kar pogooglat, ker mi ni bilo nič jasno. Pa ko delam Naomi’s Date: Run Wild: Time Trial z brcanjem žog v gole sem kar dobil motion sickness kakršnega ne pomnim od The Last Guardian.  Prej sem komaj čakal na večer, da sem lahko igral sedaj pa igro komaj kaj primem v roke na par dni in se ne premaknem nikamor.  Frustrirajoče, ker bi rad naredil vse sidequeste, jih pa očitno ne bom.  Težko razumem, da ima igra take viške in padce. Za Run Wild bom poskusil dat igro na easy, če kaj pomaga, ampak se mi zdi kot cheatanje.

sem šele pri drugi epizodi ampak imam občutek, da power armorje večajo in manjšajo po potrebi.  Na trenutke deluje kot, da so visoki tri metre, potem pa jih v fajtih, ko se mora kaskader gibati v njih in ni CGija postanejo za meter nižji.

gre za zaključeno miniserijo. Še dve epizodi in konec. Potem bi lahko naredili remake serije Tai Pan, tudi narejene po Clavellovem romanu.