berghaus

Sem videl, ja. Kakorkoli že, če si vzel dovolj debele deske bo kar za nekaj časa. Vmes se sčasoma založiš s kakšno zapuščeno leseno paleto pa je Meni je včeraj uspelo oddati še tretje naročilo za luči, upam, da pridejo v takem stanju kot prvi dve pošiljki. In nestrpen kot sem, sem končno posadil v vrt paprike in paradižnike. Za vikend pa danes napovedujejo do 35 stopinj To bo vse skurlo.....facepalm. Na rastlinjak moram danes nujno zmontirati zastirno platno, drugače bo scvrlo še tiste paradižnike. Glede na maj, kaj bo poleti, 40 stopinj? Bomo klasične crope zamenjali z bananami in pomarančevci

@Lunco, če sem čisto iskren je tako mazanje bolj psiho učinek, kot karkoli drugega. Če bi hotel s Silvanolinom resno zaščiti grede bi moral les dati čez postopek potapljanja, takole s čopičem čez pol leta o njem ne bo niti sledu. Isti klinac je z oljem. Jaz sem svoje macesnove premazal z lanenim samo zato, da les čimprej faše svojo sivo skorjo. Olja načeloma odvračajo žuželčad (kak mesec, nič več), Silvanolin jih pa pobija. To mi ponavadi za vrt ni najbolje slišati

Te čisto štekam, , odfukal se jim je s cenami. Tem, ki me pridejo fehtat za razne izdelke jim rečem da ni problema, samo les naj zrihtajo. Ni pretirane gužve. Sem za foro šel zdajle pobezat mojega dilerja kako in kaj, čeprav že poznam odgovor: Sadike boš moral nujno trenirati, utrditi. Jaz sem včeraj popoldne po šihtu uletel na vrt z namero posaditi paradižnike in paprike, ni šans, skurlo mi je betico. Puščam jih po dve uri, potem pa nazaj na police, v vrt sem zabrisal zgolj por, katerega utrjujem že cca 2 tedna. Danes posadim slamnik, nekam pač, ne vem še kam Zvečer natrebil vedro solate, not zrezal češnjevec, trdo kuhana jajca, česen in mocarelo. Ubou se s solato. Čez še sosedino sladico z jagodnim prelivom, objel povšter in umrl. Daj povej zakaj si se odločil za Silvanolin in ne katerega od naravnih produktov? EDIT: Odgovor na povpraševanje: "Zaenkrat so enake."

Samo če je močno prepopuliran. Strigle so načeloma dobri fantje v vrtu.

Nekje najceneje te bo prišlo laneno olje, dvakrat premažeš v razmiku 24-48 ur, na debelo. Pri tungovem olju pazi, ker mu dodajajo kemijo (sušilce). Rinfuzne sekance poišči na bolhi. Kubik je med 20-30 evri. Jaz sem hvala bogu našel svojega praktično iza vogla, jih pa dostavlja samo v bližini. Včeraj je bil noro lep dan, splh glede na napovedi. Sadil, presajal, kosil. Problem imam s travnim odkosom, toliko trave ne pomnim v tem času. 14 dni po prvi košnji včeraj skupaj zmetal kubik velik kompostni kup, če bo šlo tako naprej mi bo zmanjkalo mrež. Za tiste, ki v svoj vrt nameravate dostaviti gnoj od lokalnega kmeta opozorilo, obvezno ga dajte preko vročega kompostiranja. Jaz sem od svojega v pomanjkanju svojega komposta vzel nekaj karjol za dopolnitev v dveh gredah. In delu cvetličnega vrta. Tam imam zdaj precej jebe s plevelom, predvsem pa z infestacijo s polžjimi jajčeci. Plevel niti ni tak problem (razen pri sadikah), polži pa nikajo iz zemlje, sploh v tednih, ko je bilo toliko dežja. Hvala bogu električni pastirji delujejo in odbijajo pritisk te golazni iz okolice, zopet jih je abnormalno veliko. Včeraj premetal še glavno, paletno kompostno kopico katere namen bo pozno jesensko dopolnjevanje in mulčiranje gredic. Cirka kubik in pol komposta dobesedno preplavljen z deževniki, 10.000 njih, nisem jih še videl toliko na kupu. Veselje za vrtnarja. Pobral toliko špinače, da smo jo prali v banji. Prve živo rdeče jagode, redkvice v velikosti manjših jabolk, nimam pojma kaj za eno sorto sem to sadil, ali jim zemlja oziroma kakšni drugi pogoji tok sedejo. S solato smo končno samozadostni, te je na pretek, kar je bila moja glavna želja v tem vrtu. Gre za mojo vzgojeno solato, v pripravi so še sadike ledenke in berivke, cca 100 sadik vsake, nimam pojma kam jih bom sadil. Danes gredo na trening paprike: in sadike paradižnikov. Direkten prenos paradižnikov v rastlinjak brez treninga je bila napaka, kar konktetno jih je zadelo, teden dni so rabili, da so prišli k sebi, zdaj jim počasi trgam cvetke stran, da pridobijo na stebelni masi. Petim komadom se bo kmalu pridružila bazilika: Teh 10 sadik paradižnika, češnjevca in zlate kraljice se bo borilo za 6-8 mest v vrtu, žal ni več prostora: Sungold že dajem na utrjevanje, zanj bodo namenjena 4 mesta (hoboki) v družbi z 1 mestom češnjevca: Alkekengi je ven prišel zgolj z eno sadiko. Moja napaka, vedel sem, da je zelo staro seme, moral bi saditi po sistemu multisowing, ponovi vajo: Krompir šopa na polno, danes ga delno zagrnem. Mreža je zaradi toče: Brajda je porihtana: Žena si ureja lavandin kotiček: Sori za fotke s krompirjem, ni se mi dalo ven vleči fotiča, fonu se pa trga fotkat na močni svetlobi. V pripravi še kup zasejanih rož in zelenjave, debil bi kar sadil in sadil.........facepalm. Preveč not padel. Bajta se fila z vsem tem, okenske police polne peteršilja in bazilike, police polne rož.

Po moje gre za Stigmatogaster subterranea?

https://www.jardineriaon.com/hr/stonoga.html Ostalo pokomentiram takoj ko bom imel čas.

Ne skrbi za EM, zdrži precej dalj časa, je pa res da če nabavljaš kupuj primerno količino. Brezveze 20 litrški box če boš zgolj pršil vsake toliko časa, glede na redčenje z vodo. pri vnosu gnoja v kompostno kopico bodi previden. Ne veliko in glej da držiš visoko temperaturo vsaj tri dni v vsaj enem premetu. Gnoj je poln semen. V prvem kupu se bo skuhala sredica, po prvem premetu v sredino mečeš zunanji rob, da se potem prekuha še ta del, s tem uničiš semena. Pfuuu, kok ti šparglje zavidam.......obožujem jih. In glej ga tička, tudi uporabljaš bambus Poceni in efektivno.

Meni se ne zdi, mislim na sam sistem, brez gradnje vodovoda samega. Jaz uro imam, manjka mi ventil in sami razvodi, trenutno imam naštimano na nihajočo pršilno enoto, kar pomeni, da namoči celoten vrt. Kapljična naslednje leto nujno.

Carsko! Je dosedanji strošek skrivnost? Glavnino imaš, večinoma boš delal samo še razvode.

Se boš kaj razpisal o samem sistemu, ura, ventil tlaka, razvodi?

Pametno. Napoveduje se vroče in sušno poletje, živi bili pa videli. Jaz imam v eni od gred probleme s polži, ki so se tokrat odločili spraviti na solato kar preko zemlje. 4 smrkavce že zlikvidiral. Enostavno je bilo preveč deževno v preteklih tednih, očitno bo tudi letina komarjev zavidljiva.

Ornk zastavil, pravš ozimnica bo Me zanima če bo mojih 10 hobokov kaj obrodilo. Zagrnem ta vikend.

Potemtakem res ni železna kačica, ta ni hitra in ne beži. Daj res poslikaj pa da vidim kaj imaš za enega hudiča.

@Lunco skoraj 100% sem, da gre za železne kačice (Cylindroiulus sp.). Preveriš lahko zelo enostavno, če se jih dotakneš se takoj zvijejo v klobčič. Salamensko koristne zadevice, skrbijo za tvorjenja humusa in predelavi gnitega. Če ti bo padel paradiž na tla in tega ne boš pobral, boš opazil, da neverjetno hitro izginja, če ga boš privzdignil boš v njem našel na tisoče teh gosenic. Za videti je ogabno, a jih le pusti pri miru, ekspresno hitro bo paradižnik predelan za presnovo biota v zemlji, ergo na voljo za tvoje rastline. https://www.urbanatura.si/vsebina/972 https://deloindom.delo.si/vrt-in-zivali/zelenjavni-vrtovi/vrtna-svetovalnica-pretegnjen-paradiznik-rdeca-pesa-in-zelezne-kacice So koristne živalice, ki predelujejo organsko snov in jo spreminjajo v hranila za mikroorganizme in rastline. Tako sodelujejo pri tvorjenju humusa v tleh in ohranjanju rodovitnosti tal na povsem naraven način. Pri meni jih je ogromno, ne dotaknejo se svežega, če pa kaj pade na tla, ko začne gniti užgejo po tistem. Še ena taka zadevica te zna presenetiti, glede na to, da imaš večinoma kompost (v gnoju pa sploh), in sicer ličinka zlate minice: Ne uničuj jo! Na žalost je izredno podobna ličinki majskega hrošča (zahrbten škodljivec) in jih folk na polno pobija. Zlata minica (ličinka govnača) je namreč izredno priden predelovalec komposta in sam sem jih izredno vesel ob vsaki najdbi. https://vrtobilja.si/je-res-v-kompostu-licinka-majskega-hrosca Pisal sem že, da sem opozoril Zeleni svet TV, da so v svoji oddaji pokazali minice in jih pomotoma označili za ličinko majskega hrošča (in jih tudi pobili), oddajo so začasno umaknili in naslednji dan vrnili popravljeno.

Jaz ko zakopljem par centi v sekance je spodaj cela mreža mikorize, veselje za pogledati. Imaš v zemlji veliko biološkega materiala, komposta na primer? So te stonogice zaenkrat tanke in bele?

Boli te đoko kaj si folk misli, minuta pa imaš celi pridelek uničen. Plus da par lokov in mreža stanejo prgišče napram trudu, ki si ga vložil v vse to skupaj. Našim je predlani v Ptuju toča 5x stolkla vse, niti sadike niso videli. Zdaj je vse pod mrežo. Mi smo letos dvakrat že pokasirali, enkrat nekaj drobiža, tadruga nas je pa pošteno zasula.

Omg, šparglji, njami!!!! Ta tvoj vrt me vedno fascinira...... Jaz bi en del riskiral za rastlinjak, s tem (in skrbnim planiranjem) si samooskrben skozi celo leto. Lepo si zastavil, še kakšno protitočno zaščito pa si zmagal. Pa pazi, smo v 1. obdobju kapusovega belina.

To pri nas gre ko šus, imam že drugo rundo zasejano. S tamalo jih najraje grickava zvečer ob TV, namesto kakšnih čipsov in podobnega sranja. Delal bom stalno rotacijo, lani sem delal 4 runde in jih obiral še decembra. Letos jih bom gojil tudi pozimi pod lučmi in v rastlinjaku. Če preživi poletna neurja. Glede Boreča ena zanimivost, letos sem pripravil 6 sadik za cvetlični pas. Potem pa iz vrta populil cca 100-200 sadik samozasejanega Boreč in sončnice so ptice raznesle po celem vrtu, zdaj vem, da naslednje leto teh sadik ne rabim pripravljat. Ta vikend sem presadil paradižnik in češnjevec v rastlinjak, ostaja mi še cca 20 sadik, pripravil 5x40 lit lonce za Sungold, ki ga bom kmalu spikiral v večje lončke in postavil ven čez cca 3 tedne. V velike ograjne teglce presadil materino dušico, ki ful lepo raste, čakam še sadike slamnika da se zdebelijo in potem gasa v cvetlični vrt, ki mu že zmanjkuje prostora. In končno v vrt preselil sladki grah, ki mu je v lončkih že zmanjkovalo potrebnih snovi. Tega bodo polži in ptice verjetno zdesetkali. Poplevel večino gredic, razen redkvičino, zamulčil večino potrebnega, ta teden premečem še oba kompostnika, zastavim mikrozelenjavo, potem pa bolj ali manj samo še pobiramo. Trenutno se filamo z redkvicami, solato in špinačo. Jagode cvetejo na polno. Letos imam za glavni cilj delati čimvečjo rotacijo, gredice naj bi bile minimalno/ničelno prazne.

Letos izredno lepo in bogato rastejo, pozna se razlika sejanja v kompost napram ilovnatim tlem plus prvič probal multisowing na popolnoma zaraščeni gredici

Kavna usedlina bo verjetno kmalu plačljiva https://www.24ur.com/novice/slovenija/lahko-gnojilo-iz-kavne-usedline-zamenja-umetna-gnojila.html

@Haldim ponavadi rjave surovine naredijo volumen. Recimo slama je taka, karton isto. Plus te kao nujne meter krat meter kubature se ne rabiš držati kot pijanec plota. Moj kup je danes točno polovica tega, kar je bil, ko sem ga zmetal skupaj, včeraj sem namreč naredil prvi premet. In delal sem tudi že dosti manjše volumne kot kubik. Dela vseeno. Zaupaj mi, največ kar boš zajebal (nas je večina), kup bo premoker Po enem tednu boš že videl kako se ti kup obnaša, če moraš karkoli dodajati. V glavnem ne pretiravaj z vodo, raje na začetku moči manj.

Šur, ni panike Danes snedel prve redkvice iz vrta, pobral špinačo in jo moral oprati v..............banji Blanširanje, skrinja.

Lunco še tebi dolžan odgovor, "včeraj" je bilo že prepozno. Bom ta teden pri nas vprašal, če je že kakšna plastična paleta (dimenzije evropalete) na voljo za odpis. Takšne so ti potem na voljo za lifetime. Kakšen rob je zalomljen ali pomečkan in jih naši dajejo na odpis, tako sem jih jaz dobil. Skupaj jih vežeš s tavelkimi vezicami, med prekati zabiješ kol in to je to. Malce poglobiš dno in imaš prekat dimenzij 100x100x100. Če dobim boš enkrat pribrenčal do mene, naložil in odpeljal. Če si za. Ceneje ne gre, vezice so 5 evrov. Glede kokosovih vlaken, res je, delajo retencijo, hkrati pa rahlajo strukturo in v kombinaciji s perlitom zadržujejo del vode, preostanku pa dopuščajo lažji pretok. Kot naprimer goba, ta dopušča določeno akumulacijo, potem pa samo še teče skozi njo, ne naredi brane (površinske skorje). Trenutno je večji problem ta, da na komaj posejani krompir non stop dežuje, plus celi teden so napovedane plohe. Bom videl kaj bo iz tega. Lučke so Barrinine https://www.amazon.com/dp/B082ZL1Q63?ref=ppx_yo2ov_dt_b_product_details&th=1 Ker gre, kar se cene tiče, za poor guy solution sem z malce dvoma naročil prvi komplet in ga sprobal. Ker se je izkušnja poklapala z revjuji na netu sem z veseljem naročil še en komplet. In bom sedaj še tretjega. Glede pošiljanja sem bil obakrat šokiran, prvi paket 11 dni, drugi v devetih dneh od naročila do dostave pred vrata. Iz Kentuckyja. Obe pošiljki brez praske. Na Mimovrste sem naročil še USA-EU adapter in zmontiral. Montaža ne more biti bolj enostavna. Plug and play. Imam jih na timerju 16 ur on, 8 ur off. Ker dobiš 6 lučk jaz jih pa dajem po tri na stalažo, bom to tretjo pošiljko razdelil na dva dela, opremil še eno stalažo, drugi del treh lučk pa predelal v growing box/tent za višje rastline. Paradajz mi naprimer izredno hitro preraste višino najvišjih polic in nimaš luči več kam umakniti, trenutno jih imam na maksimalni višini in v tednu dni morajo paradajzi ven, pa četudi sneži zunaj. Še manjši updejt, Sungold F1 je včeraj pokukal ven, danes so že lepe sadikce, 100% kaljivost, 6 semen, 6 sadik Kompostna kopica se je že pričakovano posedla za 20 cm In očitno imajo bakterije piknik V 48 urah

@Haldim EM1 nabavljam pri Micronatura, za kompost in bokashi uporabljam Terra Active: http://www.micronatura.si/?product=em-terra-active-1l Zadeva je seveda uporabna še za žnj drugih stvari. Moj postopek kompostiranja praviš...... Ok, pripravim si: mreža (kompostnik) kosilnico vodo rjavi del sestavin, ogljik (slama, papir, suho listje, karton etc etc) zeleni dodatni dušik (gospodinjski odpadki, kavna usedlina, boreč etc etc) vile pršilko z razredčenimi EM Prvo vse pokosim, torej pridobim osnovni dušik, travni odkos. Mrežo višine 1 meter zvijem v valj s premerom cca 1 meter. Vidiš na eni od gornjih fotk v mojem prejšnjem postu. Vanjo prvo nasteljem ogljik, včeraj je bila to slama. S tem narediš posteljico. Namreč problem travnega odkosa je, da je svež in če ga daš direktno na tla ponavadi nastane čmok, sploh ker boš kopico vmes zalival z vodo in se ta cedi na dno. Poplavljen čmok na tleh pomeni odsotnost kisika, torej gnitje. Na posteljico natreseš travni odkos, z vilami malce pomešaš med slamo. Bolj kot sta dušik in ogljik mešana med sabo bolje je. Nato spet slama, pa spet trava, oziroma če uporabljaš različne sestavine, ogljik, nato dušik, pa zopet.....sej štekaš. Vmes stalno zalivaš z vodo, predvsem ogljik (karton naprimer spije ful veliko vode, jaz ga prej s kosilnico namučim v drobne kose). Bolj kot boš v kopico metal zmulčeno robo, hitreje bo vse skupaj skompostirano, razpadlo. Primer suhega listja, zmulčen je humus v mesecu dni, nezmulčen razpada celo dve leti. Tukaj ponavadi padejo vprašanja koliko ogljika, koliko dušika in koliko vode. Za ogljik in dušik je ponavadi na uč razmerje 2-3:1. Odvisno kaj mečeš notri. Jaz delam vse na uč priblično v razmerju 1:1. Kar pomeni, da imam ponavadi preveč dušika in malce vonjam urin, ko premetavam zadevo. Po potrebi ob prvem premetu dodam malce ogljika, ponavadi zmulčeno listje ali pa malo žaganja. Žaganje je tudi edino pri katerem vsaj malce pazim. Ima nekje največjo stopnjo ogljika od vseh sestavin in požre dušik ko keks. In če dušika zmanjka je konec procesa. Preveč dušika ti oznanja vonj po konjskem urinu in še ena zadeva, poc v kopici. Dodaš ogljik, ki nase potegne odvečno vlago in posrka višek dušika, rečemo da stabiliziraš proces kompostiranja. Stabilizacija se pokaže v dvigu temperature kopice. Koliko vode? Kar precej. Vendar ne poplavljat kopice, da vse teče naokoli. Lepo se vidi, ko zmočiš vsako plast dodanega ogljika, travni odkos je moker/vlažen že sam po sebi. Pri količini vode ti bo najbolj pomagala prva izkušnja. Ne rabim razlagat, da sem svojo prvo kopico utopil? Dodatki: če imaš možnost se v kakšnem obližnjem lokalu dogovori, da jim pobiraš kavno usedlino. Jaz jo vsak petek v naši restavraciji. Zadeva je tata mata za kompost, polna dušika, ph nevtralna in poslastica deževnikom, brez heca, googlaj če ne verjameš. EM, med vsako plast malce poškropim razredčeno verzijo EM, v glavnem za hiter zagon kompostiranja (kopico filaš z bakterijami). EM ima še precej drugih lastnosti, kot je na primer razgrajevanje težkih kovin in v vrtu predvsem razgradnja osnovnih elementov na rastlinam dostopne sestavine. Tu bi se malce ustavil, ker sem ravno dva dni nazaj naletel na zanimivo vprašanje. Omenil sem, da se mi mudi ven s paradajzi in me je oseba pobarala, da imajo oni en problem z njimi, namreč vsako leto se jim pojavlja ful veliko gnitja muhe paradižnika, ponavadi pomanjkanje kalcija oziroma nepravilno zalivanje, na kar ful pazijo in dodajajo tudi precej zmletih jajčnih lupin. Zakaj jim paradižnik ne pobira tega kalcija? Mrtva zemlja. Razložim jim, da rastlina ne pobira jajčne lupine in jo v sebi "seka" na kalcij in ostale elemente, jih tudi ne more. Ob koreninskem sistemu ima bakterije, ki z biološkim postopkom razgrajujejo to lupino na rastlinam dostopne sestavine. Korenine spuščajo v tla preko fotosinteze rastline različne organske spojine s katerimi se prehranjujejo bakterije in ostali organizmi, s tem se veča biološka aktivnost tal, ki za kontro sprošča mineralne snovi, hrano za rastline. Če imaš mrtvo zemljo đabe trud. Rešitev? Najboljša je kompost in gnoj (ta ima sicer nekaj pasti). Zemljo za lonce za paradižnik nabirajo v pokritem nasutju iz časa izkopa za bajto. 20 let pokrita zemlja, suha ko poper, mrtva. Čudno da jim sploh zraste kaj. Nazaj k najini kopici. Kdaj obračati? Nabavi termometer: https://www.vetisa.si/9-tehnika-zalivanje-ostalo/instrumenti-in-merilci-stepsystems/stepsystems-merjenje-meritev-zraka-plinov/steps-37456-bimetalni-termometer-40-cm Pride 15 evrov in ta ti v bistvu pove vse, kar se v kopici dogaja. Dan 1 vzpostavitev kopice Dan 2 temperatura sredice je že preko 50 stopinj Dan 3 temperatura skoraj 70 stopinj Dan 4-5 temperatura vztraja na 70 stopinj Dan 6 temperatura pada, čas je za premet kopice, zmanjkuje ji kisika ali vode, verjetno obojega Dan 7 temperatura zopet raste ... ... ... Dan 25 temperatura je enaka zunanji temperaturi, pokazatelj, da je proces kompostiranja končan in je zadeva varna za v vrt. Zakaj varna? Ker če v kompostu še vedno poteka proces kompostiranja, torej hranjenje termofilnih bakterij (rečemo da je kompost še vroč, neodseden) bo v vgradnji v vrtno zemljo začel porabljati dušik v njej, pride do dušičnega manjka, ta pa je za rastline must. Enako velja za sveži gnoj, zato ponavadi kmetje v klasičnem sistemu oranja gnojijo pred zimo. Reciva toliko za zdaj. Če te bo še kaj zanimalo vprašaj, z veseljem odgovorim, če bom znal, seveda.