Skoči na vsebino

berghaus

Šerif
  • Število vsebin

    42
  • Pristopni dan

Sloves v skupnosti

33 Fant od fare

Več o članu berghaus

  • Stopnja
    pedozidarski prostofil

Nedavni obiski profila

Blok z nedavnimi obiski je onemogočen in ni viden ostalim tovarišem ter tovarišicam. Razen gejši, ona kajpakda vidi in ve vse.

  1. berghaus

    Vrtičkarji

    Najeto, tega je 16 tekočih metrov, 1,5 metra višine, temelj je 60x50. Ni ga denarja, da bi sam to delal.
  2. Show must go on. Trump najel fanta, da je namesto njega opravil sprejemne izpite za univerzo https://www.24ur.com/novice/tujina/trumpova-necakinja-v-novi-knjigi-z-unicujoco-psiholosko-analizo-strica-in-druzine-trump.html
  3. berghaus

    Vrtičkarji

    Drži, škarpa, zgoraj pa vrt. Tega bo 50 kvadratov skupne površine, dejansko zasajene precej manj, ker bodo na njem grede dimenzij 2,5 x 1,3 metra. Plan postavitve moram še izdelati. Parcele je zgolj 700 kvadratov in ko odbiješ hišo, delavnico in parking, ne ostane ravno veliko Pa tudi če bi bila precej večja, se ne bi odločal za kaj konkretno večji vrt, za nas bo več kot dovolj, sploh ko vidim koliko robe folk okoli nas zmeče stran. Solate smo naprimer zasadili samo cca 15 glav (šenkanih), pa ne vemo kam z njo, bože nedaj da imam to posajeno v kompostirani prsti....... Plus sadilo se bo plansko, da grede ne ostajajo prazne, par njih bo sezonsko predelanih v tople grede in izbor zelenjave in cvetja bo izdelan po potrebah, torej osnovne rastline, ne rabim 400 vrst zelenjave v vrtu. Krompir in paradižnik bom tako ali tako sadil v vedrih. Desno od bagerja, za vrtom, pride itak zelenica in bazen. To je pa to od prostora.
  4. berghaus

    Vrtičkarji

    Demoliranje vrta: Paradižniki so ostali celi
  5. berghaus

    Mizarjenje

    Končal še en projekt mizic, tale je trajal kar precej časa. večinoma seveda zaradi neizdobave rezkarja:
  6. berghaus

    Vrtičkarji

    Drži, vedno je C:N. Plevel ima dejansko idealno razmerje, zato ga permiči nikoli ne mečejo stran iz gred, ampak ga puščajo na mestu samem, hitro se razgradi, oziroma ga uporabljajo kot zastirko. Tabel se nikar ne drži kot pijanec plota, brezveze. Sam tudi ne tehtam sestavin, uporabljam zgolj občutek, probavam. Tako ali tako ti kompost sam govori, kaj ima preveč, premalo, oziroma mu ne odgovarja. Zakuhal ti bo vsak, tudi če boš preko prsta zmetal stvari skupaj. Potem pa spremljaš kaj se dogaja. Če pade temperatura, zmanjkuje kisika oziroma vode. Pri prvem premetu že vidiš, če imaš slučajno konkretno preveč dušika, vonj po konjskem urinu/gnoju. Dodaš ogljik, nekaj mulčene slame ali suhega listja naprimer. Lahko tudi koš razrezanega papirja. Pri drugem premetu znaš opaziti, da imaš preveč ogljika, rjavi del je skoraj nespremenjen, prepočasi se porablja, ker ga je preveč. V kup vmešaš najbolje kavno usedlino, ker če boš tu dodajal (reciva da je to že ene 7-9 dan) recimo mulčeno travo, bo samo kompostoriranje trajalo nekaj dni dalj. Kar načeloma ni problem, če delaš na zalogo. Če se spomniš, sem v svoj drugi kup dal s kosilnico povožen karton. Veliko njega. Vseeno sem imel v kupu tako velik presežek dušika (temperatura kupa 72 stopinj več kot 10 dni), da ga je dobesedno skurilo in deseti dan, ob premetu, se ga ni dalo najti/prepoznati. Ker je bil vonj po urinu konkreten, sem izdatno dosul dekorativno slamo, to je zelo drobno mulčena slama. S tem sem tudi zmanjšal vlažnost kupa, ki je bila malce prevelika. Zelo hitro posedanje kupa ti tudi kaže na presežek dušika. Tiste tabele C:N so neko splošno vodilo, ki ti enostavno pove, da ne vsuvaj sod žaganja, ker se ne bo razgradil pa če se na glavo postaviš. Načeloma se drži razmerja 3:1. Tri vedra suhega listja, eno vedro travnega odkosa. Iz tabele si zapomniš samo katere so tiste "močne" surovine. V dušikovem delu je urin najmočnejši, če se poščiješ po kupu je kot bi vrgel vanj 30x toliko travnega odkosa. Kar se tiče našega updejta, zažgalo me je sonce danes. Sem kot kuhan rak. Dopoldne smo leteli v hosto po odpadlo listje, nabasali štiri 200 litrške sode, kar je potem v mreži naneslo cca nekaj več kot prostorninski kubik. Danes sem pokosil parcelo in ker nimam nič ogljikovih surovin, je bilo listje must. Zmulčil sem ga polovico in probal držati razmerje 3:1 v korist listja. Ostaja mi še za eno košnjo. V prvi košari preostanek listja, v drugi skoraj končana druga sarža, vidi se, kako velik presežek dušika je bil v njej, močno se je posedla. V zadnji četrti mreži tretja sarža. Levo paletni kompostni zbiralnik, katerega bom ta teden podaljšal. Nič posebnega, par kolov, plastične palete iz odpisa, vse brezplačno. Te štiri košare bom uporabljal po principu kompostnih postaj, v prvo gre sveže pripravljen kup, potem vsak premet v naslednjega, nazadnje v zbiralnik. Za suho listje imam pripravljenih 5 big bagov, vsak s kapaciteto več kot enega kubika. Ok, lažem, štiri, en je že nafilan z mrvo, verjetno bo še en za ta namen ob naslednji košnji sosedovega travnika, za zastiranje. Slama v blokih še pride. Les za dvignjene grede tudi že počiva ob delavnici. Naj si ga bodi dovolj za tokrat.
  7. berghaus

    Vrtičkarji

    @Mrhovinar https://www.vetisa.si/steps-37456-bimetalni-termometer-40-cm
  8. berghaus

    Vrtičkarji

    Kratek updejt, danes 10. dan, včeraj tretji premet, danes zjutraj 70 stopinj.
  9. berghaus

    Vrtičkarji

    @Lunco, tukaj imaš vse razloženo, korak za korakom: https://deepgreenpermaculture.com/diy-instructions/hot-compost-composting-in-18-days/ Hot composting method, the Berkeley method, developed by the University of California, Berkley, is a fast, efficient, high-temperature, composting technique which will produce high quality compost in 18 days. Še kemično (biološko) ozadje kompostiranja: https://www.livescience.com/63559-composting.html V osnovi gre za mikrobiološko izmenjavo z izrabo kemičnih komponent kompostnega kupa, kjer mezofilne bakterije, ki so začele biološko razgradnjo materiala, nadomestijo termofilne bakterije in ko rečem nadomestijo, pomeni da dobesedno zavzamejo kup, od tu lahko pride do presežka temperature, stranski produkt njihove razgradnje proteinov, maščob in ogljikovih hidratov je namreč toplota. Višina temperature označuje njihovo dejavnost. Večina omenja idealno temperaturo do 65 stopinj, višja temperatura od te je lahko previsoka celo za termofilne bakterije. Opisuje se, da previsoka temperatura zdesetka te bakterije, kup se posledično začne hitro ohlajati in prehajati v anaerobno (odsotnost kisika) stopnjo, začne gniti. 70 stopinj naj bi bila kritična temperatura, v kar pa sedaj malce dvomim. Prvič zaradi tega, ker nekateri poročajo o popolnoma normalnem delovanju celo pri 77 stopinjah, drugič zaradi tega, ker že 4 dan vzdržujem 72 stopinj v kupu. V torek sem kup premetal, dodal precej ogljikovega (rjavega) dela, ki ga v soboto pri izdelavi kopice nisem imel na voljo, ga s premetom ohladil na 50 stopinj, vendar je bil v 12 urah nazaj na 72 stopinjah, odčitano tudi danes zjutraj. Popoldne me zopet čaka premet. V torek sem premetal tudi prvi kup, ki je na počivanju. Postaja črn, je rahlo kepast, ker sem delal malce premokrega, in je nabit z deževniki, dobesedno. Nima popolnoma nobenega smrada, vonj spominja na gozdno prst. Zadeva definitivno deluje, v kar niti nisem dvomil, sem pa dvomil v hitrost. Glede na to, da je bilo v kup dodano veliko gospodinjskih odpadkov, s citrusi vred, jajčnimi lupinami, v kupu ne moreš določiti nobene strukture. Moje presenečenje sloni na dolgoletnem hladnem kompostiranju, kjer so mi iz komposta, starega dve leti še vedno leteli ven olupki, žaganje in citrusi. Tukaj ni nič, nada. In žaganje! Žaganje ima izredno veliko razmerje ogljik:dušik (500:1) in se razgrajuje silno počasi. V hladnem kompostu ti pade iz kupa po letu ali dveh praktično nespremenjen. Tu, v tej metodi pa deluje kot gorivo. V naslednji stopnji, ko termofilnim bakterijam začne zmanjkovati elementov za predelavo, se začne kup ohlajati in zopet ga prevzamejo mezofilne bakterije. Kup poselijo tudi vsi ostali organizmi, najopaznejši med njimi deževniki, hroščki, gljive........ Kakorkoli že, na zgornjih dveh linkih boš dobil praktično vso teorijo kompostiranja, v posnetkih na netu pa še dejansko sliko izvedbe te teorije. Meni osebno je največji problem pri vzpostavi vrta predstavljal prav kompost. Že dolgo nazaj sem bil seznanjen s tem, da je temelj dobrega vrta kvalitetna prst, njena dobra osnova pa kompost. Veliko njega. Naša trenutna prst na vrtu je facepalm......ilovica, organsko izredno uborna. Vzel sem v zakup, da smo letos zgolj vzpostavili vrt, naslednje leto pa gremo ful force v kvaliteto, ne zgolj "da imamo". Ker se jebem zdaj na polno z zbitostjo, ni nobene vodne kumulative, rastline se bolj borijo, kot uspevajo, plevela je ubi bože in še in še in še. Letos se obškarpa vrt (bilo že prej v planu), naročenih je 10 kubikov kvalitetne zemlje, ki se bo mešala s humusom, izdelal bom dvignjene grede (prej smo sanjali visoke), naročil bom dva kubika lesnih sekancev (zastirka potk med gredami), in izdelal, upam vsaj, čimveč komposta. V načrtu, ki ga tukaj omenjam, je hitro jasno, da hladno, klasično kompostiranje odpade kot knof od gat. Alternativa je bila nakup le tega, dokler nisem pobrskal in našel sistem vročega kompostiranja, videl, da imam surovin na voljo v neomejenih količinah in žilico raziskovanja, v bistvu win win situacija. Predno sem se zavedal sem ugotovil, da je permakultura beseda za to, kar si želim, počnem in hočem v svojem vrtu. Obvezno dokumentiraj in javljaj!!!!
  10. berghaus

    Vrtičkarji

    Plan je vsaj po mojem mnenju čisto proper, ker je zadeva res enostavna. Travni odkos mislim da ne bo problem, če boš malce nažical folk, ki ima probleme z njim, oziroma ga meče stran. Enostavno se zmeni, da ko bodo kosili te pokličejo, vržeš v bag in odpelješ. Jaz do letos nisem vedel kam naj z njim in sem se s sosedom dogovoril, da ga sipam na rob njegove parcele, kot zastirko pred robidovjem. Malce več dela je samo pri pripravi kopice, premetavanje pa je stvar 15-20 minut in šibaš dalje. Velja pa eno opozorilo, voda. V tale moj drugi kup je šlo 100 litrov vode, pa že deluje suho, vsaj ob straneh, ko pogledaš čez mrežo. Zaradi tega ga jaz pokrivam s folijo, da ostane čimveč vlage v kopici. Če imaš vodo kje ob kompostu je zakon, če je nimaš se jo boš kar navozil. Zadeva mora biti namočena. Pri stotih litrih, ki so šli v kup okoli njega ni niti kapljice, suho ko poper. Drugače pa stanje pred pol ure, stvar se še poseda, prihaja v bistvu v idealne proporcije, temperatura pa me skrbi, še vedno raste:
  11. berghaus

    Vrtičkarji

    Včeraj zastavil novo rundo, tokrat poizkusno s kartonom. S kartonom zaradi tega, ker je te navlake nebroj, trenutno pa primanjkuje suhega listja. Seckanje kartona na manjše kose: Mulčenje s kosilnico: Slojenje v kompostnik: Ni mi čisto jasno v čem je keč, ampak v tej rundi je bilo travnega odkosa neprimerno več kot prejšnjič, čeprav sem takrat kosil višjo travo. Tokrat 16 kosilniških košar, prejšnjič 10. Ugibamo, da je fora v gostoti. Komaj komaj sem vse skupaj spravil v mrežo s premerom malce manj od enega metra. Štartamo s 25 stopinjami, ker sem zalival z vodo obogateno z izcedkom iz Organkota, pričakujem, da bo kvota termofilnih bakterij skokovito narasla. Večerno meditiranje ob hladnem pivu: 12 ur kasneje, danes zjutraj, predviden posed materiala: Ter konkreten poskok temperature: V tem trenutku, manj kot 24 ur kasneje, smo na 63 stopinjah, kar je malce zaskrbljujoče, ker si res ne želim presegati 70 stopinj, to namreč pomeni, da moram kopico odkriti in začeti hladiti. Verjetno ne bi smel sem in tja sipniti žaganja. Bom videl kako se bo tole razpletlo.
  12. berghaus

    Vrtičkarji

    Vse mulčim s kosilnico. Tudi jutrišnji karton bomo sprva narezal na manjše kose, pol grem s kosilnico čez. Kosilnica ima zadaj košaro, kjer se mulčenje nabira, zadevo samo vsipneš potem v kompostnik. Ne rabiš skice, dobesedno delaš plast rjavo (ogljik: karton, žaganje, slama, papir.....) nato plast zeleno (dušik: travni odkos, sveže listje, kavna usedlina, kuhinjski odpadki.....). Recept je ponavadi tak, vidiš koliko imaš zelenega in koliko rjavega. Cilj je, da iz vsebine narediš čimveč plasti, ne da zgolj zmečeš vse rjavo, potem pa gor vse zeleno. Caka je v čimbolj premešanem. Ergo bom jaz jutri delal po malce drugačnem scenariju, vse bom vrgel skupaj, potem pa vse premetal, da bo vse zmešano med sabo. Za vroči kompost so pomembne 4 stvari, rjavo, zeleno, voda in kisik. Na veliko se promovira razmerje med rjavim in zelenim, sto ljudi, sto razmerij, jaz sem enostavno mešal cca 1:1. Mogoče celo več zelenega. Pomembno je, da vmes močiš z vodo, kup mora biti pred pokrivanjem (kar tudi ni nujno) namočen, a ne toliko, da se voda cedi. Pač vlažen. Trave imam na voljo cca 200 kvadratov. A kot sem omenil, ni nujno da je trava, lahko je karkoli "zelenega". Sam sem se naprimer dogovoril z dvema lokaloma da mi hranijo kavno usedlino in jo imam že cca 20 litrov, je izredno bogata z dušikom, močnejše od travnega odkosa. Kot je naprimer žaganje najmočnejša rjava substanca, celo v razmerju 400/500:1. Če boš dal naprimer en del žaganja in en del trave se ne bo zgodilo skoraj nič, ker bo dušik cuznilo ama takoj. Zato lahko žaganje samo najdeš še po letih popolnoma nerazgrajeno. Sam imam ob delavnici en kupček žaganja, čisto na prostem, katerega sem sipnil iz sesalnih filtrov stroja za oblanje pred 4 leti. Ko umakneš zgornjih pol cm sloja, je spodaj ama popolnoma nedotaknjeno. Tabela razmerij izgleda nekako takole z najpogostejšimi kompostnimi sestavinami: Če loviš idealno razmerje 30:1 (ogljik:dušik) si čisto enostavno zapomni da ne pretiravaj naprimer z žagovino, papirjem ali pa mulčeno slamo. Ker ti bo prehitro pokurilo dušik v zelenem delu. Drugače to ne pomeni nič strašnega, pač vse skupaj bo dlje trajalo in mogoče ne boš dosegel najvišjih temperatur, ki so pomebne da v kopici pobije vso plevelno semenje. Meni je uspelo več kot teden dni držati 66 stopinj, rekel bi, da sem na uč čisto ok zadel razmerje, pobilo pa vsega garant ne bo, ob robu naprimer ni tako visoka temperatura, je zgolj v jedru. To je tudi en od razlogov, da premetavaš kup, a ne najpomembnejši. Vsa navodila sem pobral iz Youtuba, pod naslovom hot composting. Pregledal kopico tega, pobral ven najbolj smiselne stvari in poizkusil. Evo, deluje ko ata na mamo. Jezi me to, ker sem leta kosil in ne vedel kam s to travo, kompost smo pa kupovali, ker je tisti v stoječem hladnem kompostniku neuporaben za sobne lončnice (smrdeč počasen anaerobni poc). Žagovino dobim od oblanja, imam manjšo mizarsko delavnico. In skoraj nima veze katero žaganje je, razen naprimer orehovo in kostanjevo, kostanj vsebuje tanin, oreh pa recimo juglon, ki zavira rast drugih rastlin. Urnik premetavanja........termometer je tvoj najboljši prijatelj. Torej temperatura. In vonj, seveda. Jaz nisem šljivil večino nasvetov, ker so varirali od vsake dva dni (ja pa kaj še) do enkrat na teden. V nekem posnetku sem našel nasvet, naj enostavno spremljamo temperaturo. Ker se bo dogajalo, da bo enkrat držalo konstantno temperaturo celi teden, drugič pa bo ta začela padati po dveh treh dneh. Torej, padec temperature pomeni, da se je začelo nekaj čudnega dogajati v kupu. Lahko je zmanjkalo vode, lahko kisika, ta dva sta najbolj pogosta razloga, seveda, če si vsaj približno ujel razmerje rjavo zeleno. Pri meni se je to res iskazalo kot naboljši pokazatelj. Celi teden je 66 stopinj, potem pa naslednji dan pade na 55, še dan kasneje na 50. Torej, premetati da nafilaš kisik in po potrebi zaliti, če je postalo vse skupaj presuho. Pogledaš dan po premetu, spet lepih 60 ali več. Tam nekje okoli 15 dneva pa kljub premetu temperatura ne dosega več takih ekstremov, indikator, da sta se ogljik in dušik že skoraj pofočkala. Zadnje dva dni je imela kopica samo še 40-45 stopinj, torej se je ohlajala. Čas, da se jo da počivati in nafilati z deževniki. Poglej si videe, če te pa še kaj zanima, kar na dan z vprašanji.
  13. berghaus

    Vrtičkarji

    Cirka 4 samokolnice komposta, predvidoma za eno dvignjeno gredo, 6 gred je planirano na 6x7 metrov skupne površine. Recimo 4 samokolnice v enem odkosu, kosi se vsake 3 tedne, cca 6 sezonskih odkosov, lani jih je bilo več. Samo s odkosnim kompostom bi načeloma pokril potrebe za tak mali vrt. Mi že postaja jasno, da bo treba skupaj vrčti neke vrste kompostno postajo, ker zna z jesenskim projektom polnjenja košar, do spomladi kup precej narasti. Jutri štartam novo rundo, zopet testno, tokrat bo rjavi material večinsko mulčen karton. Bojda se super obnese, živi bili pa videli
  14. berghaus

    Vrtičkarji

    Res je, zadeva je že na počivanju. V sredo, po petem premetu temperatura ni presegla 42 stopinj, plus opazil sem, da kompostni kup na veliko zasedajo deževniki. Kup bo zdaj odležal pod cerado, z občasnim zračenjem in namakanjem. Jutri pripravljam novega, čas je za košnjo. In brez skrbi, ne bom več flodral strani s tem Zanimiva izkušnja, vsaj zame.
×
×
  • Ustvari novo...