berghaus

Včasih še večji kot spomladi. Za pomlad ponavadi skalkuliraš vsadnjo že v zimskem času, ker imaš časa na pretek, celo preuraniš s kakšnimi sadikami, tako da komaj čakaš na tisti april, maj. Pred jesenijo pa se začnejo pojavljati prazne luknje na gredah in potem računanje s čim bi brzinsko pofilal glede na preostanek osončenosti in datuma prve pozebe. Pri nas suše do danes ni bilo, dokaj redno je scalo, trikrat tudi s točo, enkrat v velikosti jajca, kar se pozna na fižolu in zunanjih paradižnikih. Fižol se vseeno upira, kljub temu, da mreže izgledajo ježeš marija, sem včeraj opravil tretjo trgatev in verjetno bo še četrta. Seveda daleč od lanskih količin. Vrt je poln, nimam kaj reči: Letos nisem sadil krompirja, je pa vsega ostalega dovolj. Trenutno se ubadamo s presežki paradižnika in kumar: Kumare so tudi pri nas, sploh po toči, izgledale zrele za zamenjavo, imam že nove sadike, vendar se ne da, novi izrastki so polni, pobiram vsaki drugi dan, tako da ne vem čisto kaj bom s sadikami: Izgleda uborno, ampak dokler je tako ploden ga ne pipam. Čilijev bo letos absolutno trimač. Kljub začetni jebi s sadikami, še danes ne vem kaj jih je napadlo, verjetno kakšna plesen prinešena z zemljo, so se rastline pobrale in nafukavajo plode ko zmešane: Celo bolj uspešni so tisti v loncih napram vsajenih v grede. Letos sem vzgojil Habanado, Reaperja in vroči Cayenne. Pričakovano sta se skrižala skupaj postavljena Habanada in Reaper, dobil sem novo obliko Reaperja, ki je malce blažji z zanimivo obliko in Habanado, ki nežno zapeče. Sadike za jesenski zabris v vrt in rastlinjak se tudi že prijetno pretegujejo, zaenkrat še v gojitvenem šotoru: Pesa, blitva, kumarice, peteršilj, bazilika, na polici še por. Peteršilj in del bazilike za okenske police v zimskem času, por in večji del preostale bazilike za v rastlinjak, ostalo v grede. Glede na presežek kumaric mogoče celo postavim mrežo v večjem šotoru za zimski pridelek, živi bili pa videli. V glavnem, nič posebnega se ne dogaja, razen ko zunaj vsako vročino prekinejo neurja in je kar malce jeba vsakotedenska sanacija. Prejšnji teden nam je dvakrat v tednu dni odneslo cesto, veter je razmetaval izredno težke posode s paradižnikom kot da so iz papirja, je pa streha na srečo ostala cela. Tista jajčna toča je bila kar crepy. V gozdu za hišo je veter naredil dar mar. Toliko zaenkrat iz mojega konca.

Segrevanje pomeni, da je v stiku. Baterija mora biti popolnoma idle, ko je priklopljena na žici, ker ni nikjer medsebojnega kontakta. Kot bi jo imel v predalu, zapakirano. Malce ji napetost zmanjšajo zunanji vplivi (vročina, mraz), to je pa to. Padec napetosti, oziroma stik naredi šele polž ob prečkanju, ko naredi stik, kot bi si pola baterije naslonil na jezik. Zdaj če nimaš ravno avtoceste za polže preko kontaktov zdrži 9V baterija celo sezono in jo na koncu zjebe šele mraz. Jaz jih poberem oktobra in imajo še vedno cca 5V napetosti. Sem pa moral letos eno predčasno menjati ravno zaradi stika. Ko sem z jekleno krtačo čistil žice, se mi je na eni gredi med žicama zagozdila ena od žičk krtačke. Nisem opazil in jo je požrlo do konca. Ob preverjanju z multimetrom sem ugotovil, da sta žici v stalnem kontaktu. Da s pastirjem nekaj ni ok sem opazil, ko je greda s solato postala 3star mišelinka za polže. Navalili ko mutavi.

Ti manjši, ki pridejo iz zemlje so letos zgaga, ker jih je ama uber, ni jih pa na izi najti, ker se poskrijejo nazaj v zemljo. Moral bi narediti nočni desant, mogoče danes zvečer..... Imaš baterijo zaščiteno? Ne sme se žgati na soncu oziroma biti zalita, ko se zliva zunaj (leekanje). Si dejansko premeril z multimetrom, da nimaš stika?

Tole je umor. Včeraj prešprical z neemom, danes ponoči in zjutraj spet dež Spodnje liste od kumar moram danes urgent pocufat stran, ker bodo en dva tri plesnivi. Poleg tega sem včeraj opazil, da se fižola loteva rja, pomeni da se letos lahko počasi poslovim od konkretne količine strokov. Sosedi imajo kumare in bučke že popolnoma plesnive, kar niti ni čudno, zjutraj je vsak dan vse mokro. Spet se moram obregniti ob polže. Nisem še videl česa takega. Prvič sem gledal sivi več kot 10 centimetrski špeh, ki se je vlekel preko električnega pastirja s svežo baterijo. Kljub temu da ga je sukalo in se je razslinil do amena, je uspel zlesti preko in on bi vija v gredo. Pomagajo samo še obroči in moral sem naročiti dodatno rundo, ker jih imam premalo. Če skontajo še to, lahko z vrtom kar zaključim. Naslednjo leto spomladi se menimo za čiščenje fasade, ker jim imamo povsod, nadstrešek, stopnice, fasada, balkonska okna, vse je črno od te njihove sline. Sobratu vrtnarju v Jevnici sem posodil UV lampo, ker jim je paradižnike napadel horn worm, zdesetkali nasad v 24 urah. Danes se ustavim pri njemu, da vidim koliko imajo tega sranja, jaz sem do zdaj našel cca ene tri primerke dve leti nazaj. Splača se biti pozoren, ker so resnično hitri pri demoliranju, opazi pa se jih izredno težko, razen z UV svetilko seveda. Letos bo očitno zopet pestro v vrtu......

Tudi pri meni je lani krompirjeva plesen prepolovila pridelek (plus tisti deževni potop), potem so še bližnji paradižniki nalezli, tako da letos krompirja sploh nisem sadil. Opažam eno zanimivost s čiliji in paprikami, tisti v loncih uspevajo fantastično, nekaj istih sadik sem dal v grede in ti se matrajo in matrajo. Moral jih bom dati v obroče, ker jim polži ne dajo miru in zdi se tudi, da jim prst nikakor ne ustreza. Prst v gredah je močno drenažna in zalivati bi jih moral vsaki dan. Kar se mi seveda ne da. Paradižniki izgledajo božansko in prve Sungolde že čopam. Tudi kumarice se že lepo ovešajo. Rdeča pesa bo že pobrana, čas bi bil da zasejem novo rundo. Vse ostalo (blitve, listnati ohrovt) je že bolj ali manj džunglasto, pametno bi bilo malce obrati zadeve in spraviti.

@PuskA, strune so pa ful zajebane. Ravno zaradi njih imam vsako gredo zasajeno z žametnicami, tudi vsakega slepca (letos že tri) in krastačo odnesem v vrt, čeprav zadržati jih ne moreš. Delam rotacijo in večrastlinsko sosedstvo. Zaenkrat jih še nimam, bodo pa slej kot prej verjetno obiskale tudi naš vrt

@Saljutin, če se boš hotel malce globje pozanimati, pri nas jim rečemo železne kačice. Kot ti je že poserviral Flamingo, so del procesa razpada organske snovi, torej zaželjeni del ekosistema. https://deloindom.delo.si/vrt-in-zivali/zelenjavni-vrtovi/zelezne-kacice-ne-objedajo-vrtnin https://www.rhs.org.uk/biodiversity/millipedes Ljudje zmotno mislijo, da napadajo vrtnine, primer je odpadel paradižnik na zemljo, katerega najdemo nasutega z železno kačico. V resnici se nanj spravijo, ko gre v stanje gnitja, če je bil predhodno napaden s strani polžev ali kakšne druge živali. So torej čistilci in znanilci prsti z veliko organske snovi.

Ej znalci, predlog za kak stream za večerno tekmo?

Sam res..... Ni neke suše letos, a? Tvoj grah me spomni na moje "mini" sončnice. Ki so se potem rušile na streho bajte

Samo eno pripombo bi imel s pripravki neem tonic, večinoma boste po netu našli nasvete v stilu "izogibajte se vsega, kar v naslovu vsebuje tonic". Tudi sam sem začel s Terrinim neem tonicom, ki deluje bolj zaščitniško, preventivno, je pa nemočen pri infestaciji. Tako kot vsi tonici. Sam ga uporabljam pri občasni zaščiti notranjih rastlin, zaradi same lahkotnosti priprave. Recimo, da so tonici easy varianta neem pripravka. zaradi tega sem iz ameriškega amazona naročil Plantonixov 100% neem bliss hladno stiskano olje, katerega emulzifiram z Dr. Bronners Peppermint milom. Zadeva je huda ko hudič, bože nedaj da ga uporabiš na čilijih ali paprikah, ker jih ubije v parih dnevih. Bronners peppermint je kul ker je prvo brez razbijalcev maščob, folk namreč uporablja navaden cet za posodo in s tem naredi več škode kot koristi, drugo pepermint je odvraten večini lazečega po rastlinah in zatorej deluje takoj. Neem olje je namreč "sistematično" sredstvo, žuža ga mora použiti, oziroma mora prodreti v njeno telo (večinoma preko žvakanja rastline v kateri je raztopljen neem), da čez par dni naredi žalostni konec. Ker je včasih vsak dan važen (gosenica belina), je tu pepermint dobrodošel s takojšnjim odvračanjem. Plus milni učinek na krustarde. Kot zanimivost, v Gašperlinu sem od njihovega vrtnarja izvedel za eno zanimivost in sicer uporabo biokila. Itak da sem moral sprobati. Namreč on se doma, pri 400+ notranjih rastlinah, mlati proti pajkovcem, tripsom in ostalo golaznijo enostavno s špricanjem z biokilom. Lahko potrdim, da odlično deluje proti pajkovcem, katere sem uspešno zatrl pred dvema tednoma, edina občutljiva zadevica nanj je Alocasia, kakšen list skuri. Biokil sem kot test uporabil pred tednom dni na lanskoletni blitvi, ki jo gojim za seme in so jo napadle uši, na polno, veje popolnoma črne. Škoda da nisem slikal. Pocrkalo vse, tudi mravlje. Ne bi pa tega priporočil v dobi cvetenja, čebele pa to. Zgolj tko za info. Pri fitosanitarnih pripravkih pazi kaj počneš. Tako ali tako jih ne boš dobil brez potrdila/spričevala, razen če ti jih bo kdo zašeral. Takrat pa se znajo zgoditi grde stvari.

@jlpktnst pri meni gre za neko čudno mikrolokacijo, kjer je glavni problem veter. Toča je precej pogosta, vendar zaenkrat v 14 letih nikoli velika, mreže ščitijo pred količino nje, čeprav smo jo že imeli toliko, da je sesedlo mreže, ko imaš kupe okoli bajte še dva dni kasneje. Veter je tu največji blem. 100 metrov od bajte je polagalo gozd kot šibice, betonske brajde, nadstreške.....z mulcem sva s uprla v balkonska vrata, da jih ni zlomilo. Zlomilo je tudi moje betonske stebre od brajde, zaradi tega sem jih zamenjal z jeklenimi. Zdaj je mir. Voda postaja problem, oziroma zgoščene padavine. Lani smo v tistih poplavah ostali brez treh mostov in teden dni brez elektrike, danes zjutraj sem se preko naše vasi, Jevnice, Senožet in Dolskega prebijal po poplavljenem cestišču in prodnemu nanosu. Sem pa zelo zadovoljen z zemljino v svojem vrtu, vse naokoli travniki in njive pod vodo, pri meni ni niti lužice. Že lani ob tisti povodnji sem ugotavljal, da precej premalo zalivam svoj vrt, ob vsej tisti vodi je vrt dobesedno buhtel. Seveda, razen zunanjih paradižnikov in kumar .Te je plesen pojedla ko keks

To gre pri nas vse direktno v vrt, slepci, smokulje, ježi, žabe.....in potem samo upam, da se najejo predno odhlačajo drugam Krastači sem lani poleg kompostnika uredil proper vlažen domek in je bila kar nekaj časa z nami. Ta vikend smo prvič videli podlasico na našem vrtu.

@jlpktnst je res. Vseeno pri nas ne moremo s pobiranjem narediti nič, ne zgolj da imajo zadnja leta dobesedno idealne pogoje, mile zime, enormne padavine, manjko predatorjev, letos tudi ne kosijo sosednjih travnikov, ne vem zakaj ne, mejimo na meter visoko travo in je pritisk polžev absurden. Sam osebno kar se vrtnin tiče niti nimam takšnih problemov, kakšna solata, ohrovt, kakšna žametka sem in tja, imam zaloge sadik. Pri nas osebno gre bolj za gravž, ko hodiš okoli hiše. Sosedje, ki nimajo obročev ali pastirjev in se ne igrajo s strupom, ti letos ne bodo imeli nič, očitno. Spodnji imajo celo race, pa ne folgajo. Kolikor vidim v zadnjih tednih, polži niti ne bodo tak problem in bo glavna zaščita mreža proti toči. Mi osebno včeraj nismo imeli niti kapljice, medtem ko je po štajerskem sesuvalo avtomobile in strehe. Samo vprašanje je, kdaj bo naša lokacija na vrsti. Zaenkrat smo dali dve skozi, na srečo manjši, bi pa brez mrež komot vse še enkrat sadil. Čedalje lažje mi je vzgajati zelenjavo v rastlinjaku, policah in vzgojnih šotorih. V njih komot pridelujem letno zalogo solate in paradižnikov. Ostalo niti ne pogrešam. Ok, papriko in fižol ja, ampak tu ne morem nič.

Meni so tok zakon, da sem si spropagiral 6 Delicios Ne bi o placu, sploh ker tri so že kar zajetne, tisti iz prvih fotk se pa itak trga, komaj je tazadnji list otrdel že novo puščico fura ven, me prav zanima kaka beštija bo to. Drugače aroide in palme gnojim z Compo Foliage Plant and Palm Fertilizer, polovično dozo vsako zalivanje: Orhideje imajo svoj Compo: Ostale rastline pa z Terra Grow Plagron, tudi polovična doza vsako zalivanje: Za te rastline sem iskal primerno gnojilo nekaj časa, predvsem da ni cena teže v zlatu in da je primerno za vse substrate, tudi hidroponiko. Približno polovica mojih loncev je samozalivalnih, rastline v njih pa v semi-hidroponiki, Lechuza ponu. Terra grow pride 11 evrov liter, polna doza je pa 5 ml na liter vode, ker je močno koncentriran. Ker gnojim ob skoraj vsakem zalivanju dajem samo polovično dozo. Ergo imaš liter za uhuhu časa. Še ta doza je očitno preveč, ker mi je uspelo skuriti nekaj listov Alocasie. Pri presajanju ponavadi v substrat zamešam še ščepec počasnega gnojila v obliki osmocote. Propagiranje mi je the best od vsega v tem hobiju. Večina moje kolekcije je spropagirana. Vedno mi kdo prinese kaj na pol crknjenega in mi je potem pravi iziv iz tega narediti serijo. Se pa probam izogibati praprotim, čeprav so mi ful všeč, samo....ne vem, nisem jih še skontal. Na tistih poličkah čisto spodaj lahko vidiš Bostonsko praprot, katere je moja privlekla iz Ikeje in mi jebejo znanje. Upam, da ne za dolgo. Eno od treh sem presadil v aroidni mix, kar sicer ne priporočajo, a začuda prihaja do sebe. Definitivno pa v bajto ne spustim več Kalatej. Ker fuk. So me opozarjali, da je pikolovska u pm, malo prepiha po njej, čez teden dni je že vsa hrustljava. Plus magnet za pajkovce. Rad sprobavam stvari, eksperimentiram. Moja je paniko zagnala, ko sem njene vijolice presadil v semi-hidroponiko. Rastejo in cvetejo kot nore, lol.

@stom1c drži: Lucky buy. V bistvu je moja top wish rastlina za katero sem mislil, da je nikoli ne bom imel. Ker imajo odfukane cene in je ni nikoli na zalogi: 100-200 evrov za drobno sadiko naprimer: https://dzungla-plants.com/monstera-deliciosa-thai-constellation-m/ 90% moje kolekcije je "šeranje" med gojitelji/frendi/žlahto, nekaj je ženinih nabav v Ikei, hočem povedati, da so vse po vrsti cheap, orhideje so še najdražje. Sicer so cene rastlin huronsko padle, a se še vedno najdejo modeli, ki vržejo po čuka evrov za lončnico (!!). V glavnem, januarja sem kruzal po Gašperlinu v Komendi, ki je moja to go štacuna, kar se tiče floristike. Vedno grem tudi čez halo razstavljenih rastlin in glej no glej, 50% akcija na tropske ratline. In vmes 5 Thai, v tako ubornem stanju, da te kap. 100 evrov kos, 50 s popustom, plus 10 evrov na prejšnji račun. Prav ene petkrat sem šel gor in dol, pa že proti blagajni, pa nazaj.....bi al ne bi? Thai V.1 ima že tako ali tako probleme z gensko gnilobo korenin, a se mi res da jebat še s tako, ki že iz lonca izgleda crknjena? Ajde, vzel sem jo kot izziv, našel najboljo od nikakvih, z vsaj približno formiranimi tremi listki in tako, ki je imela vsaj en uček, če bodo šle slučajno korenine v franže in jo lahko režem in podtaknem. Doma sem jo dal v karantenski šotor in se jo nisem pipnil teden ali dva. Potem sem jo zmetal iz lončka in bil presenečen nad kvaliteto substrata, v štacunah ponavadi dobiš močvirsko brozgo. Pregledal korenine, jih prešprical s peroksidom in vstavil v šotni substrat (sphagnum moss). Liste prebrisal in zaščitil z neem oljem. Do nekje sredine marca je pridobivala samo na koreninah, kar je bila moja želja, ker prvotnih ni bilo ravno veliko. Takrat nekje sem jo vzel iz karantene in presadil v izredno grob aroidni mix s pripenjanjem na steber (pole). Od takrat raste kot zmešana. Še vedno je v stanju adolescence, kar pomeni, da korenine še vedno lahko napade gnitje, vendar je že tako velika, da lahko iz nje dobim vsaj nekaj odrezancev. Imam tudi Elbo: To sem dobil za darilo za RD, lepo se je razkoreninila, lepo raste, a kot lahko vidiš, na žalost dela samomor. Oba nova lista sta skoraj kompletno variegirana in če bo še tretji tak, ji žal ni pomoči. Tole verjetno tudi poznaš: Vem, sory, čist blesav na monstere To Adensonii je moja zlata soseda metala v smeti. Seveda ne takšne, bilo je ene pet črnih korenin in samo polovica lista, ko sem stran odrezal šušljajočo mrtvo polovico. Spucal korenine, peroksid, šota, ko je bila dovolj velika razsekal, vzgojil še drugo polovico in sedaj obe rasteta na polu. Raste hitro ko hudič. Spet se čist razpisal.....