berghaus

Zdaj samo upati, da ne pride kakšna pozeba. Jaz sem tudi včeraj na polno zagrabil, vreme je bilo čudovito, je pa malce musklfibra v nogah Pokosil vso parcelo, kot običajno teden dni kasneje kot bi bilo dobro, kosilnica se je pobunila na parih mestih. Je pa zdaj fini kontrast med mejnim pokošenim in nepokočenim delom. Vmes presadil še preostalih 8 hobokov krompirja z drenažnim substratom (dodal perlit in kokosova vlakna). Z odkosom nastavil novo kompostno kopico iz samo dveh osnovnih sestavin, odkos in slama "Mojstri" bodo povedali, da to ni ok, ne deluje. Kar seveda ni res, sploh če dodaš še nekaj kavne usedline in sem in tja poškropiš z EM1. 24 ur kasneje že leze na 55 stopinj To je bilo v času slikanja (dopoldne), zdaj je že 60 in upam stavit, da bom presegel 70 stopinj. Edino če bodo nalivi zunaj malce zbili temperaturo. Potem sem se lotil rastlinjaka. V tem malem prostoru je bila že precejšnja gužva, tako da sem iz njega posadil v vrt solato, jagode in pladenj rož za cvetlični pas, izpod luči sem umaknil sončnice ker so že rasle na sosednjo polico, tudi te so spikirane v cvetlični pas. Pod lučmi jih je zamenjal pladenj ognjiča, ostrožnika in boreča Ostrožnik še ni kalil. Malce več placa v rastlinjaku Plazeči timian buhti in bo šel kmalu na svoje mesto, prav tako grah, nove sadike solate so pripravljene, kodrolistni ohrovt ima pred seboj še ene dva tedna čepenja v loncih. Vrt počasi počasi postaja obljuden, špinača se že pobira, prva runda redkvic bo šla kmalu ven, cvetlični pas bo v tednu dni poln, česen iz Mojega vrtička raste čudovito in v kompletu, praktično 100%, iz Semenarne noben, tam ne kupim nikoli nič več Ta vikend sem mislil iti s paradajzi v rastlinjak, pa so za naslednji teden zopet napovedi hladnih juter, bom še drobižek počakal. Si pa nekateri že resnično želijo ven iz loncev, tudi tavisoka polica bo kmalu prenizka, prve zaliste že obtrgujem Preostale (češnjevec, zlata kraljica) bodo kmalu pripravljeni za pikiranje Od Sungolda ni še nič kaljenja, upam, da dobim vsaj dve sadiki. Pri papriki sem imel skoraj 50% kaljivost, upal sem na dve sadiki, zaenkrat jih je pet (nimam pojma kam bom sadil) Alkengi zaenkrat dve sadikci, komaj prikukale ven Sorry za kropirjevo fotko, živa jeba je fotkat z mobičem pod močnimi lampami. Plus vse neki rozasto izgleda To je to zaenkrat. Najbolj me jebe manjko prostora, rad bi pod luči vrgel mikrozelenjavo, ker nam je vsega zmanjkalo, pa se vreme nikakor ne spravi skupaj (temperatura in veter), da bi spraznil police. Naslednji mesec verjetno naročim še en set lamp, ker so se te izkazale kot top, tako za rože kot za zelenjavo. V prihodnjih dneh me čaka še premet paletnega kompostnika, nekaj sajenja in bo s tem bolj ali manj konec hektične pomladi. Če verjameš, moja ima že toliko idej na paleti, da me je groza. S tem da v kompletu prenavljamo kletno kuhinjo in ima za urediti štalo, ki se je nabrala pod nadstreškom, niti avta nimamo kam parkirati, s tem, da prihaja še en.

Naša Eli šteje trinajsto leto, jo ne dvigneš iz mesta kar tako. Razen če zaropota posoda za hrano Mam drugače kokos doma, zdaj bolj študiram, če se mi da razkopavati krompirje ven. Jutri ko pridem iz šihta se bom odločil. Prejle sem probal zemljo in se je že kar pošteno odcedila.....ne vem, bom videl, se jutri odločal, danes sem že vlekel novo žico na brajdo in ugotovil, da stebre bolj kot ne drži skupaj železo. Kdo ve kje bi dobil poceni H profile, pa da rešim ta problem enkrat za vselej Edit: včeraj vseeno za foro premetal dva hoboka krompirja, dodal perlit in vmešal cca po 10 litrov kokosovih vlaken v vsakega. Dobro premešal, bom videl kako bo z odcejanjem.

Uvali jo v posel, naj ti pomaga, mogoče se še sama nakuri za malce naravnega udejstvovanja Da se ga dobiti zelo poceni, Rastko od Snage je v rinfuzi dokaj poceni, a ga ne vzamem niti zastonj. Vsaj dokler so v uporabi plastične vreče. Regijski center sam priznava, da je to velik problem. Imajo separacijo, vseeno se Rastko deklarira z dovoljenjem vsebnosti plastike 0,5% suhe snovi. Sliši se malo a z vsakim nanosom se ta procent veča, kompost se razgrajuje (hitro), plastika pa ne. In ne verjamem v ta procent, vsaj po izkušnjah enega od naših soforumašev. Ne krivim njih, problem je kultura in neznanje uporabnikov ločevanja odpadkov. Še vedno marsikje dobiš odgovor, da ne bodo mazali svojega kontejnerja in da ima Snaga itak mašinerijo za ločevanje vrečk. Kurac ti pomaga celi kup obveščevanja in prepovedi. Ko jim predlagaš bokashi je to za njih drago (??) in dodatno delo in so apriori proti. Veliko folku se še vedno jebe za kakršnokoli ekologijo, vsaj dokler ne smrdi v njihovi bližini. Ko kje zasmrdi so pa največji zeleni protagonisti pripravljeni iti na okope. Egoizem je jebena stvar. Tudi sam sem na začetku ob pojasnevanju zakaj te mreže na parceli poslušal očitke, da bom navabil ves mrčes v vasi in povzročil ogaben smrad. Oba neposredna soseda sedaj kompostirata, spodnji ima celo dvakrat večji kompostnik kot jaz. Prej so sipali gospodinjske odpadke kar na travnik, svinje in srne so se nam šetale po parkingu. Srne se še vedno, sem ravno prejšnji teden objavil fotko na fejsu: Svinje so rovarile tiste pomije kot zmešane in ko so z mladiči se ravno ne počutiš varnega. Teh zdaj ni več, vsaj ne med bajtami. Veseli me, da bomo letos tudi tretjega, novega soseda opremili z vrtičkom, prejšnji fuknjenec je končno prodal in dobili smo čudovit mladi par. Tako da bo naš vrt dobil družbo v neposredni bližini. Kar se tiče našega udejstvovanja, včeraj posadili krompir, prvič v hoboke, a se mi zdi, da bo kar fail. V zemljo bi moral mešati šoto ali kokosova vlakna, ker je osnovna izredno slabo prepustna za vodo, kar sem ugotovil na koncu, ob zalivanju. Sem jo mešal s perlitom, ampak je tok mehka in sipka, da se preveč zbije. Požre vodo, ampak počasi. Bom videl v dnevu dveh kako bo s tem, imam filing, da bo krompir notri bolj gnil, kot rasel, drugače pa naslednje leto z več pameti Popoldne smo imeli prvo konkretnejšo točo, hvala bogu ne večje od oreha, zjutraj jo je še nekaj ležalo po tleh.

Lunco, tole sem ti še dolžan, malce poglej, če najdeš kak navdih. Približno takšna bo moja zadeva nekoč. Poglej no kaj se je znašlo v nabiralniku: Takoj zabrisal v substrat. Me prav zanima če bo kaj kaljivosti

Če sem čisto iskren, se bolj navezujem na Zavod obilja, preko Tjaše in Robija. In še nekaj naših znanih vrtnarjev. So vsaj v isti vremenski coni. In seveda Charles Dowding, njega resnično z užitkom spremljam, brez kompliciranja, vse na temelju komposta, enostavno no dig vrtnarjenje. Ogromno youtuba je sama zmešnjava, navzkrižne informacije, različne cone, različne specifikacije, materiali, težko si potem s tem kakorkoli pomagaš. Zgolj če pogledam segment mikrozelenjave je bilo precej nerodno na začetku zluščiti neka pametna pravila od plevela. Kot običajno se je izkazalo da manj kot je kompliciranja, bolje je. Kar se komposta tiče se mi daleč najbolje obnese najbolj simpl zadeva, mreže. Bolj enostavno ne gre (razen palet). Če si gledal kompostiranje na youtub, je bilo ene par let nazaj cela manija na tumblerje, zdaj vsi pluvajo čez njih in jih mečejo stran. Drag neučinkovit poc. Paletni kompostnik je veljal za nekakšno čip grdo kmečko varianto, pa se izkaže kot top solution. Nekateri na koncu delajo samo kopico, navaden kup, samo gledaš kak lep črn humus dobijo ven. In ja, tudi sam sem se na začetku vrgel v online raziskovanje kot svinja v buče (logično, vse mi je bilo novo, neznano), tekom časa pa spoznal, kaj je ok in kaj ne. Največ preko failov. Prvo kopico, ki sem jo naredil (mreže) je smrdela po scanju za popizdit. Ko se to pajsa na zunanjih 30 stopinj je ubi bože. Nič mi ni bilo jasno. Tuba mi je povedala, da je preveč/premalo vode, preveč/premalo dušika/ogljika/različnih surovin Pobaral Robija in Tjašo, po njunem nasvetu vzel knjigo v roke in se seznanil kaj sploh počnem. Potem je bilo hitro jasno kje je keč. In začel delati po svoje, z nekaj znanja in predvsem z opazovanjem, ne brskanjem po omrežju. Takih cak je veliko. Večinoma boste online dobili info, da je uspešno kompostiranje možno le, če je kopica v senci. Fino, jaz je na parceli nimam, kaj sedaj? Osnovni info je tudi, da preseženih 65 stopinj v kopici ubije proces. Zakaj moj deluje pri 73 stopinjah? In še in še in še. Ni važno kakšna čuda tehnike boš vmešal v kopico, važno je tvoje razumevanje dogajanja v njej. Predvsem spoznanje zakaj je prišlo do nekega faila. Na začetku me je najbolj jebalo to, da se je sfižila kopica, ki je bila popolnoma isto sestavljena kot prejšnja, katera je postala lep črn humus. Sprašuješ se koji kurac, vmešaval sem v istih količinah, kup pa smrdi in ne zalaufa. Nekaj je narobe z razmerjem dušika in ogljika. Potem se spomniš edine razlike, nisem kosil parcele (obični travni odkos), ampak sosedov plac preraščen s plevelnim gabezom (Symphytum): A nisem nekje prebral, da ga uporabljajo kot močno dušično gnojilo? Itak, v kopico sem zamešal 12 kosilničnih košar dušičnega fiksatorja, namesto obične trave. Razdrl kopico, vmešal mleto slamo in nekaj žaganja, v dveh dneh je zakuhala kopica (sem objavil fotke v tej temi, pa so šle papa). Moj nasvet mimo vseh youtub tutorialov, čimmanj kompliciranja, zgolj seznani se kaj se dogaja v procesu kompostiranja, pa boš safe tudi ko kaj ne bo šlo ravno po načrtu. Ker boš znal odreagirati. Kompostiranje ne kopiraj, ampak ga probaj razumeti. Na koncu izpade simpl ko pasulj. 40 litrška vreča komposta pride cca 10 evrov. S tem, da najdeš notri svega i svašta. Pri mojih 2000 litrih je to 500 evrov. Za ceno nekaj litrov bencina v kosilnici. Že to mi je dovolj, da vlagam svoj čas vanj. Košnja je itak nuja, ker nimam kompostnega zaboja imam manjšo ceno pri komunalni položnici, 10 minutni premet kopice pa mi tudi ne škodi. Poleg tega, da se vsakič naučiš nekaj novega. Ko presejem svoj leto dni star kompost in grem z golimi rokami skozi ta mehak črn humus, je ves trud poplačan. Obsesija? Mogoče, vem le to, da mi daje veliko zadovoljstva. In zelenjave

Škoda keša. Plus tisti plastični zatiči niso pol kurca vredni, ko je zadeva napolnjena. Našega sem moral zvezati z gurtno, da se ni enostavno razpadel. Plastik fantastik sem zamenjal s parimi dilcami, nekaj v tem smislu: Ko sem se resno lotil, je bilo treba volumen povečati za nekajkrat in taka najcenejša varianta je mrežni boks: Zdaj je trodelni iz palet: Ker postaja premajhen (rabil bi 4 prekate, premajhen vrt) imam spet pripravljene mreže (3 komade). Pri njih je fino ker jih lahko šetaš kamorkoli. Idealna razdelitev prekatov: En prekat za pripravljen staran kompost Dva prekata za premetavanje komposta v delu En prekat za deponiranje sveže robe Kar enostavno pomeni, da svežo robo mečem (v slojih) v mreže, v dveh prekatih paletnega premetavam (filam s kisikom in vodo) kompost, ki je bil prenešen iz mrež, v zadnjem imam deponiran že zgotovljen kompost, s katerim filam gredice. Nekakšen "tekoči trak". Prej mi je šlo na živce ko sem imel že skoraj narejen kompost, potem pa naj bi vanj vmešaval sveži travni odkos, pomije ipd.....Zato sem postavil 4 mrežne bokse, enega sem kasneje porabil za mrežo pod gredico v rastlinjaku.

Imel, zavrgel. Nikakvo zračenje, vsebina hitro preide v razkroj brez kisika, ergo gnitje. Dobiš na koncu poc. S tem, da mi fermentiramo gospodinjske odpadke (bokashi). Flamingotov nasvet, enostavni leseni (ima veliko rež za zrak in odcejanje) ali mrežico, kot jih imam sam (poleg večjega iz enostavno pokonci postavljenih palet). Palete komot dobiš kje đabe, na vogalih zvežeš skupaj, pet minut dela. Kompostiranje je izredno simpl. Če se držiš zgolj ene same zadeve. Če vržeš gor ogljik, vrži še dušik. Če vržeš dušik, mu zamešaj še ogljik. Nekje v volumenskem razmerju 3 (ogljik):1 (dušik). Po domače, zeleno mešaj z rjavim, in obratno. Malce za orientacijo: Če boš v kompostni kopici poskrbel da je dovolj zraka (aerobni razkroj), verjetno premetaval ne boš, lahko pa vmes kot rjavi, ogljikov del, vmešaš posušene vejice ali mogoče slamo....in če boš pazil, da kopica ni nasičena s tekočino (eni gor zlivajo vse kar jim pride pod roke), imaš preko neko enostavno folijo, da jo ne zaliva dež, boš šokiran kako hitro narava poskrbi, da ven iz vsega tega dobiš črno zlato. Brez kakršnegali smradu. Moj rekord je 20 dni za pol kubika prvovrstnega črnega komposta. Seveda, 5x premetavanje kopice (vnos kisika). V tvojem primeru pazi zgolj na to, da ne boš 2 meseca gor metal samo recimo gospodinjske odpadke, potem naenkrat kompleten pokošeni travnik. S tem boš zapacal vse skupaj. Ko boš vedel, da je čas za košnjo, si pripravi nekaj narezanega papirja, nekaj suhih vejic, mogoče slame (karkoli rjavega). Greš kosit, vržeš prvo košaro pokošene trave v kompostnik, vmes zamešaš nekaj rjavega in poškropiš z vodo (brez vlage bo sirotinja). Vrneš se h košnji in ponoviš vse skupaj. Paziš na približno razmerje 3:1. To razmerje je generalno. Verjetno ti je jasno, da imajo nekatere rjave stvari precej več ogljika v sebi, kot druge. Če boš na primer za rjavo stvar uporabljal zgolj žaganje, boš tega vsipaval mnogo manj, ker je zgolj njegovo razmerje ogljik: dušik 500:1. Rečemo, da je ogljično izredno močan. Kako se to vidi? Če boš dal vedro pokošene trave in vedro žaganja, bo višek ogljika v šusu pokuril dušik iz trave. Prideš pogledati čez 3-4 dni, trava je zgolj osnutek nečesa rjavega, žaganje pa izgleda nedotaknjeno in proces kompostiranje je zamrl, crknil. Bakterijam fali dušika in poginejo. V žaganje moraš vmešati kup zelenega, da zopet zalaufaš zadevo. Zgolj za forico ti bom pripopal tabelo dušično ogljičnih vrednosti posameznih stvari: Za forico zaradi tega, ker lahko takoj pozabiš nanjo. Noben se nima časa učit tega in potem tehtati zadeve in kaj vem kaj še. Enostavno uporabljaj več mešanih rjavo zelenih sestavin v razmerju cca 3:1 in boš safe. Če boš čez par dni okoli komposta zavohal nežen vonj po urinu, preveč dušika, vržeš gor nekaj rjavega (mogoče zrezan cajteng), malce vmešaš v kopico. Če se ne dogaja nič, kopica ne rjavi niti po nekaj dnevih, preveč ogljika. Če se v kopici kuha, se kadi iz nje, daš na vrh roko in se skoraj spečeš (mi uporabljamo termometer in kopica dosega 73 stopinj, brez heca), čestitam, zalaufal si vroče kompostiranje s praktično idealno mešanico. Gre za eno izmed najhitrejših kompostiranj. Tole je približno osnutek/vodič domačega kompostiranja, tisto, kar gledaš na tubi. Na začetku simpl verzija, potem nekaj bolj detaljnega početja. Zadevo lahko seveda ufuraš v kompliciranje do nezavesti. Sam na primer med premetavanjem dodajam fermentirane odpadke, dodajam EM1, dodajam zeolit, dodajam kavno usedlino, ki jo redno pobiram vsak teden v našem lokalu, je izreden zeleni del komposta, torej dušični del (čeprav je rjave barve, ena izmed posebnosti) in je poslastica za deževnike. Sliši se drago, kajne? To je prvo, kar mi reče folk, ko sliši, kaj počnem. Fermentirani odpadki so gospodinjski odpadki preko sistema bokashi, nekaj, kar počnemo že od večnosti. Googlaj, da ne bom raztegnil že tako predolg post. EM1 so efektivne bakterije (turbo zagon procesa kompostiranja), lahko jih izdelaš sam, zame brezveze, ker so poceni, liter je cca 10 evrov, dodaja pa se v mililitrih, razredčeno z vodo. Imajo toliko pozitivnih lastnosti, da ubi bože. Zeolit, enostavno mineralna mleta kamenina, žakelj 18 kg je 5 evrov, dodajaš po pest. In kavna usedlina, ki je itak đabe. Za micani košček te cene (torej 5 pesti zeolita, cca 5-10 kg kavne usedline, 10 ml EM1) pridelaš kubik najboljšega možnega komposta v katerem točno veš kaj je, oziroma ni (plastika in sintetika). Jaz ga vsako leto pridelam cca 2 kubika, kar je za las dovolj za moje potrebe, total safe bi bil še z dodatnim kubikom (jesensko mulčenje gred, sadilni del, vmesno sezonsko mulčenje). Za potrebe sajenja krompirja ta teden sem moral dokupiti 100 litrov. Pridelana dva kubika je vsa naša letna produkcija zelenega in rjavega dela, nekaj kartona skurimo. Zelenih odpadkov praktično nimamo za odvoz. Bolj ali manj zgolj embalaža (prešana) in drobižek mešanih odpadkov (dlaka, polne vreče sesalca ipd). Leseni delavniški odpadki gredo v peč, žaganje v mačja stranišča oziroma kompost. Količina plastične embalaže pa ubija. Nenormalno.... Kako sem sedaj prešel na recikliranje mi ni jasno. Sori za to. Prsti hitrejši od možganov. Drži se zgornjih treh odstavkov pa bo

Poročaj. Malce me ima, da bi tudi sam sprobal sadiko ali dve iz trgovinskega paradižnika........jeba je samo plac, zmanjkuje ga. Včeraj pripravil semenski krompir vrste Desiree, lepo kaljen, vedra so pripravljena, zemlja je že doma, danes grem še po nekaj komposta, zeolit je doma, bone and blood meal pa ni za dobiti pri nas pa če se jebeš. Pomagal si bom s 5-3-8 in briketiranim konjskim gnojem.

Ne. Seme ima energijo samo do cca druge vrste pravih listov in kljub dedni zasnovi nekatere okusne karakteristike daje vzgoja, torej pogoji, substrati, dodatno hranjenje (gnojenje), vrste tretmaja proti škodljivcem........ Vse to vpliva na nutristično in fitohranilno vrednost ploda, ki je v industrijski proizvodnji čedalje bolj uborno. To vsak ve, ki ugrizne v plod vzgojen v domačem vrtu po principu eko vzgoje (brez sintetike, brez hidroponike, brez fitosanitarnih pripravkov ipd). Po domače povedano, tvoj paradižnik se bo (predvidevam ob organski/eko vzgoji) od svojega trgovinskega brata po okusu precej razlikoval. Sem že jedel paradižnik, ki je bil vzgojen na domačem vrtu izvira pa iz semena v štacuni kupljenega. S prenašanjem semen se vse skupaj samo še izboljšuje. Na ta način folk pride do lastnih semen sungolda, kupljen v štacuni, prvo leto posejan za seme, v drugem letu posejan za plod. V cca 3-4 letih je rastlina popolnoma prilagojena na lastnosti, ki jih ponuja tvoj vrt. Je bolj vremensko prilagojena, lažje se upira pritisku škodljivcev in bolezni, ustvarja čudovit okus in izboljšuje plodnost. Ravno pri paradižniku je karakteristika, da gojitelji hranijo in ščitijo svoja semena kot suho zlato, prenaša se iz leta v leto. Tudi jaz svojega, čeprav je šele tretje leto

Sam osebno ne, ker imam lastna semena, vendar zakaj pa ne, imaš tega veliko: Lahko pa komot naredim test kaljivosti, če te zanima?

Bom. Materino dušico vzgajam iz semena, kupljena v Merkurju (ful lepo diši, presajal v večje sadilne lončke ta vikend), Vinca minor bo presajena iz zahodne strani parcele, kjer se nam razrašča že nekaj let in je bila redno košena s kosilnico, semena Physalis pruinosa sem nabavil v Mojem vrtičku v Polju, je pa vprašljiva kaljivost, semena so bila že na polici dokaj stara (3 leta), ni jih ravno enostavno dobiti. Plus še vedno ne vem točno kaj imam, ker na semenski vrečki je napisana Physalis pruinosa, na sliki je pa Physalis peruviana. Semena so si po izgledu identična. Taktiko sajenja na brežino moram še pogruntati, sondirati debelino zemljine, zamulčiti travo ipd. Bom sproti spisaval vse faile Enega izmed failov sem sproduciral ta vikend, cca 12 sadik paradižnika in češnjevca preselil v rastlinjak in zjutraj fasal -1 stopinjo. Sicer je šlo za teste kaljivosti, vseeno je bil žalosten pogled na 8 sadik, ki jih je "skurilo". Češnjevca niti ne moti pretirano, paradižnike je pa ubilo u nulo. Fail iz katerega se lahko naučiš veliko (kar se tiče utrjevanja sadik), samih sadik imam itak preveč. Ali pa premalo prostora, odvisno kako vzameš vse skupaj. Vse ostalo zaenkrat uspeva bp. Ta teden upam dobim zemljo za krompir, pripravljenih imam 10 vedr, žal pa nikjer ne dobim kostne moke in sušene krvi. Moral si bom pomagati z zeolitom in konjskim gnojem v peletih. Mogoče kaj rata, žakelj semenskega čaka. Včeraj še na brzino skopali in zbetonirali enega od dveh stebrov za brajdo, danes moram še po beton, zmanjkalo. Klasika. Potem našponat žice in speljati trto, katero sva z mojo obrezala dva tedna nazaj. Sicer sta samo dve trti a vsako leto obrodita da je veselje. Sosed metal pred leti ven in smo za foro vsadili kar na travnik, noben ni mislil, da se bo kaj prijelo. Zdaj se bohotita na širini petih metrov.

@Lunco hudo! Zvezdna roža oziroma Borago officinalis je tok carski grm, da peče glava, tudi sam ga imam zasajenega v cvetličnem pasu. Zadeva je, vsaj zame, must have, pika. Koristna je iz toliko vidikov, da obstajajo cele knjige o njej. Od zdravilnih učinkov, uporabe v kuhinji, je odličen rahljalec prsti, odličen sosed nekaterim vrtninam in dobesedno food porn za čebele in črmlje. Vendno grem v loku okoli njega, ker brenči kot v panju. @Haldim, drži. A gre le za enega od namenov. Vključi še stabiliziranje brežine, water retention, preprečevanje erozije, kreiranje čebelje paše, okoljsko urejanje....itd, itd. Naša vzhodna brežina je v večini gradbeno nasutje, preko pa nasuta uborna plast zemlje. Za začetek smo brežino stabilizirali s travo, zdaj prihaja čas, da jo polepšamo. Trava ob sušnih obdobjih (zaradi manjka zemlje) grdo porjavi, v jeseni/zimi ta brežina sploh izgleda uborno. Zaradi tega jo bomo zasadili s plazečim timijanom (Thymus serpyllum, materina dušica) in Vinco minor (navadni zimzelen). Obe pokrivki imata močan površinsko razvejan koreninski sistem in sta popolnoma nezahtevni. Vmes, če bo uspelo, bom zasadil nekaj grmov Physalis pruinosa (volčje jabolko, ground cherry). Bom videl, če bo katero od semen vzklilo, lahko kali zelo dolgo časa, 2-6 tednov.

Bauhaus. Edini pri katerem mi je uspelo najti solanum lycopericum. Jutri naročam:

Alo, začetek je! As usual, težka je, ko pri nas iščeš točno določeno seme. Sungold bom moral naročiti iz tujine, pri nas dobil zgolj zlato kraljico: Merkur me hoče dati v vrsto za naslednje leto Nastavil 5 kozarcev, živi bili pa videli. Ostali paradižniki lepo napredujejo, češnjevec že počasi lovi ostale sadike klasičnega paradižnika, počasi jih bom selil v rastlinjak, ker potrebujem prostor pod lampami: Sončnice so izjemno hitre, na plano pokukajo že v treh dneh: Tudi cvetlično pokrivni del lepo napreduje in ga bom verjetno ta vikend presadil v večje posodice, sploh materino dušico, ki že sili iz polic: Za namen pokrivanja naredil še multisowing materine dušice v dva pladnja, po treh dnevih že vzklila večina semen. Zraven nje 6 sadik limonium sinuatum iz semena, revce si že močno želijo prebeg v večje lončke, to me čaka danes. Je mešanica semen Static in ako bog dao, bodo imele čebele lepo pašo:

@Haldim, tudi jaz sem ženi prepustil rožice, še to me za vsako stvar sprašuje, ostalo ji je čista španska vas Tudi jaz sem opustil izdelavo lastnega, pri teh cenah materiala ni teorije. Tega 240x180x200 sem dobil za manj kot 200 evrov (še to sem ga vzel samo ker ima armirano folijo), za paradižnik in nekaj shrambe bo dovolj. Enostavno ne gre, če se ne znajdeš lahko resnično padeš v jamo brez dna.

Ga nimam kje obrniti na parceli

Politični način lotevanja vrta? Nekaj novega zame Sam nimam čisto nobenih izkušenj s češnjevcem, kamoli še s kako drugo vrsto le tega. Hočem pa poizkusiti s Sungoldom, ker ga imajo povsod naokoli za must have v svojem vrtu. Da preizkusim to opevanost. Sicer še ne vem kje bi ga zasadil, ker moj vrt postaja konkretno premajhen. Sedem gred in en mali rastlinjak ni ravno poligon za testiranje. Ta poligon bo moral zrotirati redkvice, 4 vrste solate, korenje, por, čebulo, česen, 2 vrsti paradižnika, 2 vrsti češnjevca, sončnice, stebelno zeleno, kumare, grah, Physalis pruinosa (preveč imen ima, volčje jabolko, andska jagoda.....etc), baziliko, peteršilj, jagode, špinača, rožmarin, kodrolistni ohrovt.....to je zgolj to kar je zdaj sejano, če nisem še kaj pozabil, sezona se pa še dobro začela ni. Kje je še cvetlični pas, za brežino kot pokrivko gojim materino dušico, oziroma plazeči timijan, ob robovih so vsajene žametnice, jasmin, sivka in afriška vijolica. Dokaj očitno je, da bo treba spredaj skupaj zmetati še cca 3-4 grede. Čaka me še sejanje fižola in 10 hobokov za krompir. In za trto končno vbetonirati stebre.

Vlečem iz naftalina, brez zamere.......kako je šlo z njim? Imam ga na to-do listi, folk ga ne more prehvaliti.

Če je dokaj stara zadeva je spodaj ponavadi glinena plast. Pri nas smo pri izkopu za delavnico naleteli na manjši izvirček v zgornjem delu izkopa, v spodnjem pa je bager zajel v plast prave modre gline. Izvajalca sem takrat naprosil, da izvirček zajamemo, v spodnjem delu pa v glino skopljemo bazen cca dva metra globok in 4 metre širok. Na rob bazena smo vgradili betonsko cev in jo navrtali na več koncih, vse skupaj se je potem zasulo z gramozom, to je zdaj povozna površina, oziroma prostor pred delavnico. Nikjer se ne vidi, da je spodaj nasut bazen, pomeni pa, da je v betonskem jašku stalno prisotna počasi pretočna voda (odvisno od jakosti tistega izvirčka). Na vrhu delavnice imam IBC kontejner s kapaciteto 1000 litrov, v katerega z manjšo črpalko filam iz tistega betonskega jaška. Sredi suše je po izčrpavanju 1000 litrov vodostaj v betonskem jašku nazaj na običajnem nivoju praktično takoj. Zelo uporabna zadeva, voda je lepa, čista, a hladna ko prasica. Ni za direktno zalivanje, šele v kontejnerju se pogreje na ambientno temperaturo. Ko pereš avto ti drevenijo roke. @Lunco, kot so ti že svetovali, odpri, izčrpaj, spucaj, preglej. Če je betonsko zajetje označi/očisti razpoke, te enostavno zapolnite, če je glinena površina razpoke enostavno zaglinajte nazaj.

Ne. Pri 1000 litrški cisterni boš imel spodaj na pipci (pol cole?) pri skoraj prazni cisterni 0,03 bara, pri polni pa nekaj manj kot 0,1 bara. Če računaš potem še razvode, izgube na trenju.......dvomim da bo ok. Naredi si podnožje za cisterno, tako da je pipa na vsaj 1 metru višine, še bolje 1,5 metra (če imaš možnost). Drugače boš imel zalito na prvih dveh treh luknjicah, na koncu pa praktično nič (vmesni reducirni ventili). Malce si preleti forume, naprimer: http://gartlc.mojforum.si/gartlc-about526-0-asc-30.htmlhttp://gartlc.mojforum.si/gartlc-about526-0-asc-30.html Ne pozabi na filter, drugače bo hitro konec veselja.

Samo glej, da tvoja našvasana vratca ne bodo imela več kot 7 kg, drugače boš moral uporabiti še plinske/vzmetne amortizerje

Ne rabiš elektrike, moji youtubarji vsi avtomatske solarce mečejo gor. https://www.amazon.com/UMISKY-Automatic-Greenhouse-Sensitive-Greenhouses/dp/B08JCFSRJ4/ref=psdc_7787994011_t3_B08BX346XC Imaš tudi Autovent s termalnim raztezkom:

Lepi dnevi vabijo ven, sezona se počasi prebuja, čeprav je za ta vikend spet napovedan sneg. Pri nas smo vikend izkoristili za postavitev micanega rastlinjaka, malce žoganja je bilo z betoniranjem temeljev, ker klini so no go na moji lokaciji. Razgibanost terena mi tudi omejuje velikost takšne zadeve. Da budget sploh ne omenjam. V njem je tako 200x80 greda, ki bo namenjena paradižnikom in njim dobrim sosedom, ter 240 cm sadilno-delovnega pulta. Rastlinjaček zna priti prav tudi za kakšne zgodnje pomladne ali pozno jesenske vrtnine. Na vrtu zasadil špinačo vzgojeno iz sadik, potem posejal korenje, redkvice in peteršilj. Trenutno zasedene 3,5 grede (česen zasadil že v jeseni/zimi 2021). Žena se ukvarja z rožnatim delom zelenila, jaz za sadike zasejal paradižnik, kodrolistni ohrovt, por, čebulo (za mlado čebulo), stebelno zeleno in solato. Grahi že kukajo iz substrata (sejal 20.03.2022).

@Haldim Drži, 24 ur, že po enem dnevu se spravijo pokonci in obarvajo zeleno. Izredno hitro rastejo, pazi da jih ne boš pustil predolgo, ker potem niso več tako prijetno hrustljave in okusne. Par nasvetov: Posodice pred uporabo obvezno operi in RAZKUŽI! Sam uporabljam 3% vodikov peroksid, prešpricaš, daš posušiti. Zakaj? Beri nižje. Kupuj samo res kvalitetno bio seme. Sploh sončnice. Zaradi stopnje kaljivosti in čistosti semen. Namreč, brez čistih posodic, z nevzkaljenimi in umazanimi semeni v substratu boš zelo zelo hitro naletel na plesen. Pomaga zračen prostor, sam uporabljam tudi manjši ventilator, ki meša zrak po prostoru. Če boš rabil kakšen video priročnik pridelave mikrozelenjave boš ugotovil, da je tega na Youtubu trimač, z bolj ali manj posrečenimi predstavitvami. Sam ti v izboru svega in svačega priporočam sledečega: https://www.youtube.com/c/OnTheGrow https://www.onthegrow.net/blog Sploh Mandi je zelo simpatična. S CJem nudita vse informacije, ki jih potrebuješ za gojenje mikrozelenjave.

Moje so prišle do prvih pravih listov (žetev) v devetih dneh, če se ne motim. 4 dni obtežene v temi, 2 dni brez uteži v temi, 3 dni pod lučmi. Upam, da sem pravilno zmetal skupaj urnik, nisem si nič zapisoval, zgolj spremljal dogajanje v pladnjih. Včeraj sem zasadil dva platoja alfalfe, imam pa še vrtno krešo, sončnična semena in grah, nekako top 5 mikrozelenjav. Izkušnje z grahom in redkvico so top, sploh redkvica. Alfalfa bo bolj dodatek k solatam, grah paše k skoraj vsemu (mi konkretno dodali ričetu), redkvico paše zobati golo, če ti sede klofuta v ustih, torej sendviči, solate ipd.