Skoči na vsebino

BuDi

Prostozidar
 Ogled profila  Preglej njih dejavnosti

  • Število vsebin

    1 596

  • Dan prve porumenitve

  • Zadnji obisk:

  • Dnevne zmage

    5

 Vrsta vsebine 

Prispevki od BuDi

    Holob na strehi [15. vlada RS]

    in Bela tehnika

    Objavljeno · uredilo bitje BuDi

    Boris reče pred 1 uro:

    Poslanka svobode bi vstajala kot je v osnovni soli pred tovarisico



    Nadaljevanje seje se je začelo ob 12. uri, in sicer s tajnim glasovanjem o članih državnotožilskega sveta. A se je zapletlo pri imenovanju članov komisije, ki nadzira tajno glasovanje, saj so poslanci morali glasovati "po starem", torej z dvigovanjem rok. Po prvem štetju je bilo glasov več, kot je bilo prvotno število poslancev v dvorani, zato so ga morali ponoviti. :avadodo:

    Tega si ne moreš izmislit.

    • Za crknit smešno +1 6

    Nov prevod Gospodarja prstanov - by Sneti (jesen 2023)

    in Črkožer

    Objavljeno

    https://siol.net/trendi/kultura/seks-gre-ampak-gospodar-prstanov-ostane-620237

     

    Navedek

    Ena najbolj pričakovanih knjig tega leta je nov prevod Gospodarja prstanov – in to kar celotne trilogije. Gre za eno najbolj priljubljenih zgodb fantazijske literature, ki že skoraj sedemdeset let navdušuje bralce po vsem svetu. O njenem neizbrisnem pečatu smo se pogovorili s prevajalcem Sergejem Hvalo.

    Veliko časa sem porabil za izrazja, to bralec tudi najbolj opazi, češ, zakaj je zdaj Dežela namesto Šajerska. To je samo ena od tisočerih – in to dobesedno tisočerih – plasti.

     

    Holob na strehi [15. vlada RS]

    in Bela tehnika

    Objavljeno

    Aktivist Vanč reče pred 51 minutami:

    ..., ki jih mladina množično konzumira. To naj kar gre na smetišče zgodovine.

    a ti je že kdo rekel, da si star prdec?

    "vse prepovedat... skiroje, Prime, vejpe... ko smo bilo mi mladi ni bilo nič tega - zato smo zdaj druga Švica"

    Bralniki, aplikacije in e-knjige na splošno

    in Črkožer

    Objavljeno · uredilo bitje BuDi

    Če koga zanima:

    Navedek

    Biblos so v javno-zasebnem partnerstvu ustvarili založba Beletrina, ki danes platformo tudi upravlja, ter akterji iz javnega sektorja – Narodna univerzitetna knjižnica, Inštitut za informacijske znanosti ter Združenje splošnih knjižnic, krajše ZSK. Financira pa se iz javnih sredstev.

    Splošne knjižnice Beletrini plačujejo licenčnino, ceno posameznega e-izvoda, ki ni bistveno nižja od cen fizičnih knjig. Poleg licenčnine pa knjižnice za vsak izposojen izvod plačajo tudi digital rights management ali DRM zaščito.


    Knjižnice so leta 2020 polovico namenskih sredstev za e-knjige porabile za uporabnino platforme, je zapisano v končnem poročilu raziskave knjižnega trga Agencije za varstvo konkurence. Knjižnicam je tako za nakup e-izvodov ostala zgolj polovica namenskih sredstev. 

    Kot je ZSK zapisal v predlogu spremembe financiranja Biblosa, imamo v slovenskem prostoru »samo enega ponudnika platforme za izposojo e-knjig, ki je istočasno tudi posrednik med založbami in knjižnicami na področju prodaje licenc ter monopolno oblikuje cene uporabnine in sooblikuje tudi nabavne cene e-knjig«.
     

    Preden je ministrstvo edino slovensko e-knjižnico začelo financirati posredno z namenskimi sredstvi, je bil leta 2015 odprt razpis za izbor izvajalca informacijske podpore oddaljenemu dostopu do e-knjig. Kot je poročalo Delo, je bilo ministrstvo, ki ga je tedaj vodila Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS, pred tem SD), primorano razveljaviti razpis, saj se je soočalo z očitki, da je razpis prirejen prav za založbo Beletrina. Razpis ni bil ponovljen, razpisna sredstva, ki so znašala sedemdeset tisoč evrov, pa so bila na predlog ZSK namenjena knjižnicam za nakup e-knjig.

    Kot je poročalo Delo, je imela pri odločitvi ZSK pred transparentnostjo izbire Biblosa prednost nuja za ohranitev ponudbe slovenske e-knjige. Beletrina je namreč opozarjala, da bo v primeru, da ne dobi sredstev, primorana postopoma ugasniti platformo Biblos.


    Predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen pravi, da v združenju sicer že leta opozarjajo na slabo delovanje Biblosa. Sprva je ZSK Beletrino o težavah pri delovanju Biblosa obveščal ustno. Leta 2019 pa so različne splošne knjižnice pripravile natančen popis težav pri delovanju Biblosa in ga v imenu ZSK, skupaj s pobudo, naj se težave odpravijo, poslale Beletrini. Kot pravi Horžen, pripombe iz poziva niso bile upoštevane, do izpostavljenih težav pa je imela založba podcenjujoč odnos. Leta 2019 je ZSK tako izvedel anketo med uporabniki Biblosa, ki je pokazala, da sta s platformo nezadovoljni dve tretjini uporabnikov.
     

    Zaradi naraščajočega nezadovoljstva nad Biblosom tako med uporabniki kot knjižničarji trenutno poteka priprava nove platforme za izposojo e-knjig. Novo platformo pripravlja Inštitut za informacijske znanosti, ki je razvil nacionalni bibliografski sistem COBISS. Poslovni model, ki bi povezoval knjižnice in založnike, pa pripravlja Združenje splošnih knjižnic, a podrobnejših informacij za zdaj ne delijo. Platforma naj bi bila javna tako po financiranju kot po upravljanju.

    • Račka +1 2

    Holob na strehi [15. vlada RS]

    in Bela tehnika

    Objavljeno · uredilo bitje BuDi

    Flamingo reče pred 3 urami:

    Kot tiste , ki jih je SDS obljubljala...

    Kot da ne bi vedel, da so zdaj na oblasti, drugi, ki bodo delali vse drugače. boljše. Konec obljub, akcija, pometimo z janšizmom!!! Za drugačno Slovenijo!!11 Za boljšo Slovenijo!!111

    Golob : Ne bomo več dajali obljub, ampak trdo delali in javnost seznanili z rezultati

    • Za crknit smešno +1 1

    Holob na strehi [15. vlada RS]

    in Bela tehnika

    Objavljeno · uredilo bitje BuDi

    F9WxVsmXAAAlRIF?format=jpg&name=large

    Glavni vzrok za študentski protest so bile predvsem socialne in gospodarske razmere doma. To je bilo jasno takoj, ko so študentje zasedli predavalnice. Pri tem so uživali podporo profesorjev, ki so komunistični vrh že prej kritizirali, da z gospodarsko in politično reformo opušča socializem. Vsi skupaj so se tako nedvoumno postavili na stran kritikov reformnih ukrepov, saj so državne in politične voditelje obtoževali, da so z opredelitvijo za tržna načela odprli vrata kapitalizmu in »rdeči buržoaziji« ter povzročili socialno razslojevanje in brezposelnost, ki je za »prave komuniste« povsem nesprejemljiva.

×
×
  • Ustvari novo...