SeniorPro

Jaz imam Mihelčičeve zadeve še doma. Nekje na polici poleg Bjarnetovega The C++ programming language in pa Introduction to Algorithms. Pri Mihelčiču sem dobil občutek, da je ful ponosen na diplomante, da jih je pomagal izurit v precej cenjen poklic.

Več krogov razgovorov za 1000 - 1200 neto.

Preveč osebno jemlješ službo. TI si tam zato, da služiš denar. Oni te imajo zato, da delaš stvari. Dobri do tebe? Dobrota v razmerju delavec - podjetje? Ti boš še naj*bal v življenju. Imel sem dva tedna lanskega dopusta in sem ga ponucal. Drugače pol delal od doma, pol na firmi. Meni full remote ne odgovarja zelo. Rabim dinamiko. Realno je veliko manj oglasov po portalih ala mojedelo, kar kaže, da je stanje slabše kot pred korono. Prav tako je veliko manj rekruterskih sporočil na LN. Je upad za moje pojme. In tudi plačila bodo postopoma znala iti malce doli (ne pozabimo, da je bilo še pred parimi leti 2700 bruto, kot je danes nek običajen znesek za izkušenega programerja, nekaj nepredstavljivega za veliko večino)! Jaz bi se vsaj vpisal na magisterij! Ko si enkrat vpisan si vpisan. Težava je, ker so na magistrske programe sprejemni izpiti (kakor vem). In vsako leto boš težje tekmoval s svežimi diplomanti pri reševanju sprejemcev. Jaz bi naredil: se vpisal in opravil glavnino izpitov prvega letnika vsaj. V IT je tako - če se osredotočimo na programerje - da je zelo redko res veliko prijavljenih, da bi bila izobrazba res faktor, lahko je seveda pogoj. Bolj na splošno: Izobrazba ti pomaga predvsem v začetnih stadijih kariere. Lažje je "priti noter" oz. "dobiti prvo priložnost" kot v žargonu rečemo. Kasneje ne tako zelo več. Vsaj ne za nek običen programerski job. Je pa seveda odvisno od firme. Nekatere morajo zaradi projektov imeti dipl. inženirje. Ampak to je manjšina. Vse je seveda odvisno na kakšno delovno mesto kandidiraš. Če je veliko prijavljenih ob podobnih ostalih predispozicijah, bodo hočeš nočeš pogledati tudi izobrazbo (predvsem kakšne večje firme predvidevam). To je o izobrazbi bolj na splošno in ne ravno "stari vs novi fri programi". Roko na srce mislim da ne bo razlike med starim in novim programom glede možnosti, vsaj ne odločilne. Če je delovno mesto zares zaželjeno se ti tako ali tako lahko pojavi nek znanstveni magister ... kaj boš pa potem? Sicer se s tem ravno ne ukvarjam vendar bi bilo nekaj takega: - poznavanje frameworkov v tem stadiju (za junior torej) kariere je popolno brezveze. To se dober priuči. Ni bistveno. Kot tudi ni bistveno število programskih jezikov, ki ji junior zna (čeprav dejansko nobenega ne zna). - dosti boljša je preverba osnovne programerske logike: razni IF stavki (morda takšen z dvema pogojema - in, ali...), negacija, morda kakšen res preprost algoritem. Nekaj malega, da vidiš, če so jasne osnovne stvari vsakega programerja. - za culture, team fit imaš na voljo dokaj hitre teste, ki nekako kažejo potencial kandidata in ali ustreza okolju. Ampak tega se ne poslužuje zelo veliko podjetij. Osebno sem v svoji karieri že opravljal takšen test, s katerim delodajalec na hitro preveri ali si osebnostno primeren za delovno mesto (za prodajalca na terenu zelo verjetno ne boš zaposlil introvertiranca, kot primer). - zanimanje, motivacijo bolj težko preveriš ... to potem vidiš precej dobro, ko nekdo že dela. No, od juniorja je pričakovati motivacijo samoumevno. - seveda je razlika ali se prijavi 23 letnik iz FRI ali pa se za juniorja prijavi 30 letnik, ki je študiral obramboslovje in nima dne dela kot programer. V slednjem primeru bi zagotovo zahteval nek "portfolio", npr. github, kjer bi se izkazalo zanimanje za programiranje. Kot že rečeno, junior najlažje pride v posel preko faksa, še kot študent. Še nekaj glede samih plač: Po firmah je dostikrat tako: pri plači bistveno vlogo ne igra izobrazba in ne znanje ampak je podobno kot drugod pogosto to, kako se znaš prodati. Poznam primer, ko sta dva programerja opravljala približno enako delo in bila približno enako učinkovita in sedela par miz narazen, le da je eden imel 500 eur manjšo plačo. Razponi za enako delovno mesto so res absurdno visoki. Imaš odlične programerje, ki nimajo te žilice v sebi in štancajo kodo za nek denar, za katerega mislijo, da je fer. Medtem, ko bi brez problema imeli dva, tri stotake višjo plačo. Najbolj učinkovit način za izboljšanje plače (ki seveda terja nekaj jaj*c in brezbrižnosti): - delaš v firmi A - greš na razgovore v firme B, C, D... - če dobiš boljšo ponudbo (je tudi dober test, koliko si vreden na trgu dela) o tem obvestiš firmo A, če se lahko ponudbi vsaj približajo. Če se ne morejo odideš drugam. - win win situacija. Zahteva seveda precej samoinciativnosti. Nikoli ne smeš biti preprosto zadovoljen na enem delovnem mestu. To sčasoma prinese stagnacijo in nazadovanje. Najlažje je seveda vetriti v coni udobja. Meni osebno več kot "noro visoka plača" pomeni tudi bonitetna ocena zaposlovalca in te stvari (in tudi nikoli ne bi delal v firmi s par ljudmi). Že kar nekaj časa nazaj sem šel na slabše plačano mesto v dobro stoječo firmo (povsem zavestno!). Cca 150 eur manj je bilo na računu. Gledal sem predvsem na to kako priti v tisto firmo in jih potem z zelo dobrim delom prikleniti nase (razlika med povprečnim in dobrim programerjem je precej hitro vidna). Čez natanko 1 leto sem potem dal preprost ultimat - ker sem bil 90% prepričan, da bodo za - da se položnice ne plačajo same in rabim več denarja. Kdor je tiho je*e ježa. Seveda pa moraš za to, da ti kaj takšnega rata tudi pokazati, da so ti zadeve jasne, da si dober. Za tiste dobre programerje se da vedno kaj zmenit. Če je firma zaradi treh, štirih stotakov pripravljena izgubiti odličnega programerja je tako ali tako pravi čas, da greš. Drugi načrt gre nekako tako, ko želiš priti v svojo ogledano firmo: - sprejmejš ponudbo firme in se ne "prerekaš" preveč glede plače na začetku, četudi se ti zdi nazadovanje. - se izkažeš, četudi to pomeni dodatno študiranje in delo doma. - v enem letu se loči "zrno od plevela". - postaneš težje zamenljiv in voila greš po povišico. Vedno, ampak res vedno bodočega delodajalca preučiš, četudi to pomeni, da odšteješ par 10 eur za polne podatke na Ajpesu. Pogledaš zadnja letna poročila ... ali firma stagnira ... kakšna je bonitetna ocena ... dodana vrednost ... kakšen je okviren znesek plač na zaposlenega. Seveda tega ne delaš ravno za prvi job, ko ti je pomembno samo, da si nabereš izkušnje, kasneje pa. Če bi se danes prijavil na nek razgovor v kakšno firmo grem stavit, da bi mi vzelo vsaj 5 ur, da bi zbral vse podatke o delodajalcu.

Good luck v iskanju joba v teh razmerah. Nekaj vrhunskih predavateljev. Markič je kul za poslušat. D. Arh pa itak eden top .NET mojstrov pri nas (valda tut unijaš iz FRIja. ). Zagotovo pogledam. Ja, tipo je imel skoraj vsak mesec izpite. Tisto s kalkulatorji in dlančniki je kar legendardno ja.

Vse je zarota seniorjev. Nisem še delal na firmi, ki bi imela interne zadevščine res dobro dokumentirane. Pri teh zadevah se običajno časovno stiska. Sploh v manjši firmi je težko upravičiti "rabim sedaj še kak teden dni, da malo podokumentiram zadevo, nič drugega ne bom naredil celi teden". V vsakem primeru se lahko pripravi par urno predavanje in razloži interne zadevščine. Glede na tvoje pisanje, da si bolj začetnik predvidevam, da ti manjka kilometrine in ni težava z nekim obskurnim frameworkom (čeprav osebno je meni že PHP obskurana zadeva, epsko mi je, da je uspel preživeti iz časov, ko se je bila borba med php in vbscript na področju dinamičnih strani) in custom moduli ampak imaš preprosto težave z razumevanjem zaradi pomanjkanja, lahko bi rekel, izkušenj. Python je meni osebno precenjen glede na hype. Da, razumem da ima veliko nekih znanstvenih knjižnjic. Ampak ne vidim osebno nekih prednosti pred npr. .net core, če ne uporabljaš podatkovne analitike... Strogo tipiziranost (javascript naravnost pomiljujem po drugi strani) C# v navezi z G.O.A.T. IDE-jem Visual Studio, ne premaga resnično ničesar. Dodatno še zelo dobra dokumentacija. Enostavno je slednji setup kot odlična AAA igra, Python in kak PyCharm zgolj zelo dobra indy zadevščina. Ko se tega enkrat navadiš, je res težko iti nazaj na slabše.

Precej dobro napisano o pure managementu.

Seveda, kar se 10 letni senior boji je to, da mu nek otrok ne prevzame mesta. Realno so to podjetja, kjer gre za zelo spoštljiv odnos. Še nisem naletel na računalniško firmo, kjer bi bili odnosi res katastrofalni.

Običajno je tako, da je prvih nekaj tednov res malce mizerije na novem delovnem mestu, ker ne poznaš ljudi, oni ne poznajo tebe ipd. Če se po treh mesecih ne vklopiš v team, je že malce zanimivo. Osebno sem opazil, da je najboljše v novi službi po pol leta pa do recimo treh let zaposlitve. Potem si že pogostokrat v dilemi za menjavo.

Niti ne. Preprosto moraš imeti rad profesorja, zaradi katerega so nekateri celo obupali in čakali na njegovo penzijo, ker se jim ni dalo vzeti 3-4 tedne učenja po njegovi knjigi. Tisti, ki so pri njemu opravljali izpite, se bodo verjetno spomnili, kakšne smešnice so bile, ko je posedal ljudi na svoja mesta pred izpitom. Tip je legenda, s pronicljivim smislom za humor. Je še živ, kdo ve? Mimogrede: se še kdo spomni, ko si je "Duke" omislil novo BMW E90-ico, mislim da 320d? Zelo dobro opremljena in po spominu lepe kovinsko sive barve. Nasvet: pojdite raje na babe. Ne me narobe razumeti. Zelo malo ljudem se da na proper way ukvarjati z mladimi mojstri, ki potem še morebiti spizdijo po nekaj mesecih. Moraš vedeti, da zanos, entuziazem you name it, po 10 in več letih mine, ne glede na to, kakšno delo opravljaš. Tako da povsem in zelo možno, da se ti je odnos seniorja zdel malce je*ivetrski. Ljudje so tudi obremenjeni in se "vzgajanje" včasih šteje malo tako ... za zraven. Če ti je tuga na šihtu moraš razmisliti o menjavi. Prva stvar, ki sledi prejemu taska ja natančno prebiranje in razumevanje zapisanega, besedo po besedi. Kar ne veš ali o morebitnih dilemah, se posvetuješ s seniorjem oz. project managerjem, oz. kdorkoli ti že dodeljuje task. Seveda v okviru posvetovanja ni mišljena vsaka neumnost, ki ti pade na pamet. Dobro razumevanje taska je esencialno. Glede podrobnosti ti lahko povem en resničen in obenem smešen primer: imeli smo nekoga, ki je dobil za task narediti preprosto spletno storitev - mislim da celo samo ena metoda. Med nami so spletne storitve mišljene kot SOAP web services. In kaj je bil na koncu output? Rest api. Hočem povedati, da je razumevanje taska bistveno. In seveda, ne se bat vprašat, četudi se boš sam sebi zdel annoying, nezaželjen in nekoristen. Skozi te faze je šel marsikdo od nas. Morda se je malo za vprašati res ta tvoja "tuga na šihtu". Si pravi mož za ta poklic? Niti ne. "Alfa moški" ohrani low profile in manj skrbi in stresa. Za stotaka ali dva manj se izogneš neposrednemu buzeriranju strank in šefov. Ravno to je ta umenost. Da za malenkost manj denarja nimaš določenih zadolžitev in odgovornosti. V končni fazi vsak stremi k udobni službi. Jaz rade volje za nekaj manj denarja prepustim leadership Si sploh ne moreš misliti na kakšnih osnovnih stvareh se včasih ustavi vse skupaj. Zaposlovanje je trenutno ustavljeno. Tudi dokaj velik upad prometa. Vsi čakajo kaj bo jeseni. Preko FRI-ja je dokaj lahko priti v programerski posel. Kot samouk težje, ampak se seveda da. Je pa FRI res dobra odskočna deska. Glede priporočil: še nikoli v življenju nisem nobenemu priporočil nekoga, za katerega ne bi dal roke v ogenj. Bi rekel, da gre za neko vrsto kodeks. Na Facebooku imaš eni dve grupi, ena za dev-e in ena za junior dev-e. Kakor sem včasih sledil se več ali manj išče tiste, z vsaj nekaj izkušnjami. Veliko veliko realnih ur je bilo. To so bili časi brez "for fun" browsanja. Bilo je veliko zanosa. Težko ti odgovorim točno koliko % ur je to bilo. Tudi kakšna nedelja vmes. Je po drugi strani ironično, da sem ravno zaradi tistega norega rushanja in zanimanja verjetno bil v končni fazi ob še boljšo kariero zaradi že precej očitnih znakov izgorelosti kmalu po tem.

- Če bi kaj spremenil? Po faksu bi spizdil iz države nemudoma. Čez 5-10 let od danes bi že lahko razmišljal o upokojitvi. - Zase lahko povem, da bi lahko več delal, če bi izrazil željo, da bi več delal - trenutno je tako, da naredim max 40 - če sploh - (plačanih) nadur v celem letu. Če se ozrem nazaj... Leta 2011 sem delal cca pol leta po 280+ ur mesečno in potem z nekaj premora spet dobrega pol leta tam nekje. Moška verzija Marisse Mayer. Imel sem že hude simptome izgorelosti. In od takrat sem se ustavil in delam v zelo sproščenem tempu. Na dolgi rok nisem niti več sposoben delati več kot 8 ur dnevno. Težko je pojasniti, če ne greš čez to. - Dodaten job je debilnost. Moraš si najti osnovno dobro plačano službo! Razen, če ti je želja delati popoldneve in soboto za kaj? Da boš odplačeval nek leasing za boljši avto? Nasvet: vedno naj bo osnoven job spodobno plačan. Dodatna služba je iskanje bližnjic, ki se na dolgi rok ne izide! - Ogromno dela je še vedno mindless. Imaš task, narediš task. Podoben task si delal že 500ič. Počutiš se kot za tekočim trakom. Na koncu menjaš job. Pri nas je zelo malo firm, ki bi resnično potrebovale UNIjaše za programerje. Še v Googlu, kjer je delal en moj soliden kolega, ni bilo izzivov ravno na dnevni osnovi. Ni neke dinamičnosti na dnevnem nivoju. Res se občasno počutiš kot tekoči trak. Jaz na FRI nisem šel z namenom, da ratam boss ali kaj podobnega. Ampak preprosto iz ljubezni do CS. Nikoli se nisem videl v managerskih vodah. Ni mi niti problem vztrajati v programiranju do penzije, če sem iskren. - Če si programer ima tvoje delo lahko tudi velik impact na marsikaj. En tvoj zajeb lahko marsikaj pokvari. Lahko celo propade firma. V prvem stadiju moje kariere sem imel s tem grozne probleme. Tudi doma sem dolgo premišljeval, ali je neka stvar ok ali ni. Še po par tednih od končanega projekta, sem bil v dilemi, če je pot, po kateri smo nekaj naredili pravilna. To me je na čase precej žrlo. Z leti sem postal "jebiveter" in me resnično gane zelo malo stvari. Ni vredno, da bi se preveč sekiral. Zato pravim, da bi morali zakonsko prepovedati opravljanje zahtevnejših programerskih del za neke smešne bruto zneske. 2800 bruto bi moral biti minimalni sprejemljiv bruto za seniorja. Od programerjev so odvisna življenja - dobesedno. - Včasih imam občutek, da nekateri na programerje v firmi gledajo malce tako ... kot na neke občutljive šolarčke (ki se slabo oblačijo :P). Tale geekovska scena dejansko je malo posebna. To ni tako lahko izmerljivo in tudi roko na srce me boli k. Upoštevati moraš, da ogromno časa porabim za code review-e in ukvarjanje z mlajšimi, ki mi požirajo lase in živce. Poleg tega še odgovarjanje na maile sodelavcev, za kakšne nasvete in podobno. Za mojo plačo očitno dovolj. Še povsod so bili zadovoljni z mojim doprinosom. Se opravičujem, če je izpadel tisti odgovor glede obiskovanja 9 semestrskega univerzitetnega programa malce snobovski. Kakor sem govoril z nekaterimi je kakovost bolonjskih programov realno malce padla. Žal je že naša generacija v prvi polovici 2000s prišla v malce degradirano okolje, kar se zahtevnosti tiče. Marsikateri izpiti so bili lažji, kot so bili referenčni izpiti iz npr. 90ih. Tudi prof. Mihelčič (ki ga zelo cenim, saj je zahteval malo več truda od lenih FRIjevcev in bil je zelo pošten in objektiven), je v tistem času že ratal malce soft. če smo iskreni. Butthurt FRIjevcev zaradi ekonomike poslovanja je bil v tistem času epski. S frontendom se ne ukvarjam. "Programski jezik" Css sem verjetno nazadnje uporabljal nekje leta 2010. Enostavno me ni UI nikoli pritegnil. Tudi nekega čuta za estetiko nimam. Vsekakor nisem hodil na 4.5 letni faks zato, da mi bo vsak, ki pride mimo in ima 5 minut časa težil, kako bi rad, da se autocomplete funkcija sproži že po dveh vnešenih znakih in ne šele po treh. Da ne omenjam tudi te JS frameworke, ki rastejo kot gobe po dežju in se menjajo letno. Nikoli v treh letih ne postaneš senior. Še jaz, ki sem prišel iz uni-ja v programiranje se nisem imel za seniorja po treh letih. Po treh letih rataš ravno prav samostojen, da nisi v breme in lahko že samostojno marsikaj postoriš. Vsekakor v treh letih nisi senior. Je pa 2.5k po treh letih lahko realno, seveda. Nekaj najbolj smešnega je, ko se ti na oglas za delo prijavljajo razno razni "full-stack" senior dev-i z 2-3 leta izkušenj. Kako lahko osvojiš tako široko znanje v treh letih mi ni najbolj jasno. Seveda po moji senior lestvici. Da programerji delajo precej v svojem tempu v okviru kolektiva sem že dolgo nazaj opazil sam. Juniorji so ponavadi precej zagreti. Vendar je potrebno vedeti, da povprečen senior lahko opravi 10x več dela, kot srednje dober junior. Zato so seniorji tako prekleto iskani in ni problema pri malce višji plači. V končni fazi so še zelo poceni, če vzameš to v računico. Težava je, ker dobrih seniorjev na trgu skoraj ni. Osebno bi sicer z zakonom prepovedal zaposlovanje seniorjev za manj kot 2800-3000bruto. Kar je manj je v posmeh panogi. Seveda govorim za prave seniorje. Možno. Nekateri imajo nerealna pričakovanja. 2.5k bruto si jaz osebno niti kot svež diplomant iz UNIja ne bi upal omeniti saj se ve, kakšen revež je človek na začetku kariere. Za delodajalca si čista izguba realno gledano. Sicer se po treh mesecih morda že malce opazi potencial in zagnanost. Ampak še vedno ti gre čas in ukvarjanje z nekom. Ljudje gledajo samo neke bajne plače (ki to niti približno niso), pozabljajo pa število porabljenih ur, da prideš do nekega statusa. Marsikdo misli, da gre za easy job. Greš na en tečaj Smart Ninja, tam ti dajo nek smešen certifikat in si že kandidat za 2.5k bruto. No, nisi. Pravi CS je zgrajen okoli algoritmov in podatkovnih struktur. Velika večina uporabi kvečjemu array ali list. In to je to, samo to obstaja. Sam pogosto uporabljam Stack, Queue, tudi Trie. Pogosto tudi pazim na časovno kompleksnost algoritmov. Resda za 90% programerskih služb pri nas tega niti ni treba vedeti, če želiš v katerega od večjih tehnoloških podjetij je to "must have" na razgovoru. Sam bi vedno dal kandidatu za službo eno preprostejše vprašanje v povezavi s tem. Ampak res takšno osnovno vprašanje, ne zapretiravano, kjer se išče kako mentalno posiliti iskalca zaposlitve.

Lahko povem, da ga je namočila velika večina sošolcev na fakulteti. Večina je imela tudi punce v času študija. Tile stereotipi so smešni. V tistem času je obiskovanje Fakultete za rač. in inf. imelo nekaj veljave. Pogosto se je po odgovoru na "Kaj pa ti študiraš?" s strani punc slišalo "Uf a res? Zakon".

Pravi programer ne bo lačen. Skoraj zagotovo je programiranje najlažja pot, kako v Sloveniji zaslužit 2.5-3k bruto - kar je višje je potrebno imeti a) nekaj sreče s podjetjem ali b) biti zelo dober programer. In s tem niti ne mislim odličnih dev-ov, med katere štejem tudi sebe. Za več od prej omenjenega je potrebno povprečnim in dobrim devom v tujino ali imeti srečo z remote službo.

Sedaj sem v "fintech-u". Skrbim za backend golomaznega in kompliciranega sistema, ki je osnovan na .NET. Srce sistema je preko 80% pokrito z unit testi. Vsi "checkin-i" v ogrodju zahtevajo code review. Brez izjeme. Delal sem različne stvari. Tudi internetne trgovine, samo tisto je za reveže, razen redkih izjem.

Končal sem 9 semestrski (stari program) univerzitetni študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani. Generacija Mihelčičev, Kodekov in ostalih prvokategornih profesorjev. Nasveti za junior dev-e: - so povsem nekoristni povečini, dokler se jih ne izvežba, kar traja. Če bi jaz imel firmo bi računal usposabljanje. Višina plače naj bo zadnja skrb na začetku kariere. Najbolj smešen je bil mudelček na razgovoru brez enega meseca pravih izkušenj, ko je rekel, da bi po treh mescih rad 2.5k eur plače bruto. Eno leto nazaj. - dobro je odlično znati osnove programiranja. Vse izhaja iz tega. - obvladaj en programski jezik (v katerem si suveren). - 90% služb bo zahtevalo delo z bazo. Bodi suveren v SQL. - algoritmi in podatkovne strukture so tvoji prijatelji.

Efektivno delam okoli 6 ur dnevno. Max 8 ur v službi. Tako da ja, imam lajf.

Sem univerzitetno izobražen senior dev z 10+ izkušenj. Lahko me vprašate karkoli, kar je povezano s tem.