Skupni imenovalec obeh iger je wargame, ampak gre za tako različni igri, da tbh ne vem, če se ju da primerjati. Mislim da to, kar ti pišeš, je bolj iz vidika mehanik in fun faktorja, ki tebi bolj ustreza. Kar je na koncu dneva imo edini odločitveni faktor, ki vpliva na to, al je nekomu igra všeč ali ne. BU je dokaj klasičen wargame, medtem ko Maria samosvoj, kjer je močen element tudi dedukcija - kar tebi načeloma kar sede.
Sicer pa .. Strategija je pri obeh določena že v štartu, dobesedno na karti imaš označene svoje cilje. S tem, da BU ti ponudi 3 različne načine za končat igro, Maria pa enega.
Glede bitk se ne bi strinjal. Mislim, če vržeš na barebones, velja za obe - al si zmagal, al nisi. Za Mario se strinjam vse s tabo, glede BU pa tako … Taktizirat moraš vedno vsaj iz treh vidikov: 1) kje se boš prebil naprej do svojega cilja in s koliko enotami, 2) kje in kako boš postavil učinkovit defense line in 3) kako boš poskrbel, da sovražnik ne prikliče nove enote ti za hrbet preko svoji supply sourceov. Poleg tega lahko uničiš oz onesposobiš sovražniku enote tako, da jim prekineš supply (kar nismo delali). Pri Marii so skrite enote tudi meni mega (btw, to ima tudi Triumph & Tragedy v drugačni obliki, to še čakam, da igramo :D), ampak odkrita mapa ti po drugi strani omogoča boljše preračunavanje in taktiziranje glede oddsov - kje boš šel full force, kje boš samo malo piknil sovražnika, da ga namamiš, itd. Tu so še modifikacije glede na teren, ki spet vplivajo na tvoje odločitve. Prav tako ni noben uporabljal Strategic Redeployment in tujih enot.
Potem imaš tu še karte, ki ti v vsakem trenutku omogočajo odigrat vsaj 3-4 relevant akcije in s tem širijo odločitveni prostor. Tiste entrechmente verjetno nisi delal za brezveze, ampak si razmišljal, kako ubranit teritorij. Eno stvar smo zajebali, in sicer lahko s kartami tudi nižaš Foreign Attitude - posledično ga Enej ne bi tako najebal na koncu, verjetno mu ne bi niti pol tistih mest kar tako zasedli. S kartami lahko tudi vplivaš na sam combat, kar spet vpliva na to, kako in kje boš delal plane za karto najboljše izkoristit.
Politika v Marii je tudi meni kul, ima pa BU imo več prostora za pogajanja, ker a) zavezništva niso hard baked in b) cilji so včasih skupni 2 stranem. Tega se mi v igrah do sedaj sicer zelo poredko poslužujemo, če ni hard baked v igro (hard baked je v Marii, ki ti vrže karto na mizo in ti se zdej odloči, če ti pride prav ali ne - tisto aneksiranje Šlezije je kr epic).
Na koncu dneva I am down to play both anytime, se mi pa res zdi, da je tle glavni (in edini pomemben tbh) faktor, koliko ti je igra dejansko fun.
