berghaus

Kupim!!! Kje si to fotko našel??? Ama taman po mojih željah

@Flamingo, dolžan sem ti še drugi del tega romanopisja, časovnica. Večina ti bo svetovala kateregakoli od setvenih/vrtnarskih koledarjev. Žal je večina njih usmerjena v direktno setev, precej manj njih tudi lastni pridelavi sadik. Jaz bi ti svetoval zgolj in samo enega in sicer od Robija in Tjaše, torej Vrta obilja: https://vrtobilja.si/ponudba/vrtnarski-koledar Nimam nobenega sponzorstva, da ne bo pomote. Priporočam ga zaradi tega, ker je močno podprt tudi za nas, zgodnje zimske samopridelovalce sadik. In ker je razumljiv ter poln nasvetov. Seveda, ni pa vrtnarski koledar vse. Daleč od tega. Vaše navade, prostor, ki je na razpolago, čas, vse to bo vplivalo na način kdaj in kako se boš lotil setve. Jeba je, če si npr omejen s prostorom, tvoje sadike paradižnika pa so že marca meter visoke. Recimo. Prvo kar boš storil, si boš pregledal sploh v kateri coni si, jaz sem v 7B coni, glede na sledeče: https://www.plantmaps.com/interactive-slovenia-plant-hardiness-zone-map-celsius.php In pomeni, da se pri meni v povprečju pričakuje najnižjo zimsko temperaturo med -15C in -12C. Cone ti povedo, kdaj približno, povprečno lahko pričakuješ spomladi zadnje, in jeseni prve dni zmrzali: https://www.plantmaps.com/interactive-slovenia-first-frost-date-map.php https://www.plantmaps.com/interactive-slovenia-last-frost-date-map.php Glede na te datume si boš lahko postavil časovnico kdaj začeti s sejanjem notri. Če veš, da neka rastlina rabi 8 tednov, da se prebije iz semena v rastlino, godno za presaditev v vrt, potem je ne boš sejal že decembra, ker bo februarja, ko bo ta sadika že velika, zunaj še sneg. Poleg tega ti cone pomagajo pri iskanju informacij na netu. Komot boš pobral info od nekoga iz Texasa ali Caroline, ki je približno v 7 coni, ne boš pa se zanašal na nekoga iz Aljaske, ki je v coni 3 ali manj. Ali San Diego, ki je v coni 9-10 in lahko goji papriko kadar hoče. Zgolj nekaj primerov. Jaz se popolnoma naslanjam na zgoraj opisano. Kombinacija koledarja in cone s povprečnimi časovnicami temperatur. Če kiksneš teden, dva, tri ni nobenega problema, tudi vreme se lahko precej zamakne. Načeloma za moje območje velja, da imamo zadnjo zmrzal okoli 20, aprila, ni pa nujno, tudi maja je že udarila slana. Zaradi tega imaš vedno nekaj sadik na rezervi, notri, na toplem. Vse to velja za sadike, ki se lahko vzgajajo v notranjih prostorih. Za določene vrtnine pa se tako ali tako priporoča direktno, zunanje sajenje. Korenje, redkvica, zgolj za primer. Jaz jih vseeno vzgajam notri, čeprav trdijo, da je to skoraj nemogoče. Kar je seveda bučka, pa ne tista v vrtu. Korenje na primer klije strašansko dolgo, skoraj najdlje od vseh vrtnin. Če ti sede, zakaj ga ne bi začel notri? Zunaj bo na voljo namreč šele precej pozno. Ja, vemo, občutljiv je na presajanje in če zgolj malce šlatneš koreninice bo šel k vragu. Ga pa zato seješ v rolice od toaletnega papirja. In ga v vrt posadiš z rolico vred, ki v zemlji razpade v dveh treh tednih. Takenako z redkvicami. To je zgolj nekaj takšnih primerov, ko se lahko igraš s časovnico, jaz si navsezadnje pridelujem v svojih šotorih paradižnik preko cele zime. Če imaš čas, voljo in seveda prostor. Tebe, kot berem, najbolj zanima paradižnik. Komot si prebereš kakšno stran nazaj, kdaj sem jih sejal jaz, zdaj niti ne vem iz glave, če sem čisto odkrit. Kalkuliram glede na zadnjo povprečno zmrzal za moje kraje in odvzamem 4 tedne za rezervo. Kot primer, recimo da paradižnik potrebuje 2 meseca, da je goden za fliknit v vrt. In reciva, da je za moje kraje 1. maj datum, ko se pričakuje konec zmrzali. Ne bom ga sejal dva meseca nazaj, torej 1. marca, ampak 1. aprila, zgolj mesec dni pred zadnjo kao možno pozebo. Ampak takrat bo šele en mesec star in še premajhen za ven?? Res je, ampak jaz ga bom dal ven šele 1. junija. Omenil sem 4 tedne rezerve. 2 tedna zaradi "povprečne" možnosti pozebe, nobeden ni rekel, da točno 1. maja bo pa konec, bog je rekel da zdaj bo pa samo še vroče. Razen če riskiraš. Ali pa imaš rezervo. Poznam ničkoliko ljudi, ki so izgubili vse sadike, ker so šli brez rezerve na ako bude bude. Zgolj ena noč minusa in papa vse sadike. Ostala dva tedna rezerve zahteva moja mikrolokacija. Smo na osojni legi, kar pomeni, da moj vrt dobi sonce šele v poznem aprilu. Ko se drugi že kopate v soncu in pridno sadite, je pri meni zemlja še zelo mrzla, nekaj, kar paradižnik sovraži. Predlani smo imeli v začetku aprila še zmrznjeno zemljo. Letos sem šel z njimi v zemljo z rizikom. In seveda precejšnjo rezervo sadik. Imel srečo, pozebe ni bilo, je pa tašna mešanica debilnega vremena, da so paradižniki v rastlinjaku in v vedrih pod streho dvakrat večji in se že vesijo zametki plodov. Sploh v rastlinjaku, kjer jih ne pere vsakodnevno, gre namreč za tropsko rastlino. Stebelna zelena. Fuknjena za sajenje u božjo mater. In valjda, moja najljubša zelenjava. Skoraj, za paradižniki. Klije u tri materine, da zraste do presajanja traja mesece, potem se ji naenkrat odfuka. Totalno. Znam sejati vso živo eksotiko, a stebelna zelena me zjebe vsako leto. Sejem marca, konec maja ni večja od treh centimetrov. Niti ne veš ali bi jo stran vrgel al kaj bi. Sejem malce prej, v februarju je nikakvi mali drobižek, nato pa marca iščem v kateri tegelc naj jo zabrišem, ker so že vsi lončki premali, ven pa še ne sme. Ne znam jo dati v pravo časovnico, ker se mi nikoli ne odziva enako. Enkrat je v treh mesecih prevelika, drugič po treh mesecih ni več kot "škoda placa na polici". Plus nikakva kaljivost, zgolj cca 20%. Ta mi je nabila flustracij, dokler nisem v enem delu Charlesa Dowdinga ujel, da gre za eno izmed najbolj zajebanih vrtnin za vzgojo. Iz semena. Pol ko se prime je kot plevel, delaš z njo kar češ. Kot klica in sadika bi ji pa jebal mater....ampak jo bom naštudiral, majke mi

Om nom nom, mladi krompirček, ni ga boljšega! Cela štala letos z vremenom in predvsem točo, ki je bolj pogosta, kot sončen dan....na srečo smo pri nas pripravljeni in zaenkrat še nismo doživeli kaj večjega kot lešnik, pa vseeno: Recimo da bo. Kot lani, deset vedr. Načeloma smo zdaj v obdobju sedi in uživaj. Brajda je urejena, čeprav se malce razrašča v širino, a je še malce prezgodaj za drugo obrezovanje in privezovanje: Betonske stebre sem odrezal in jih zamenjal z 8x8 profilom, betonski namreč niso zdržali brez stranskega vpetja, ki je pri meni neizvedljivo. Nisem hotel niti prečnih cevi kot vmesne sornike, ker mi je grdo. Tole je malce bolj nežno za oko in predvsem neuničljivo. Upam. Solato in ostale vrtnine lahko enostavno vzgajaš tudi če nimaš velikega vrta, oziroma si dejansko brez, v tem primeru v gajbicah, ki so nabrana brezplačno širom okolice, folk jih z veseljem meče v smeti, drugi jih z veseljem porabimo za druge namene: Tele so postavljene kar na vrhu kompostnika. In pripravljene za obiranje. Vse grede niso še popolnoma zafilane, ostaja še drobiž prostora po pobiranju zimske in letošnje, že dozorele zelenjave: Bolj ali manj se kaj popleveli, privezuje kak paradižnik, posede na klopco s hladnim pivom Paradižnikom dogaja na polno. Letos opažam ogromno razliko med tistimi v vedrih in tistimi v zemlji, v vrtu. Ti v vedrih so bili do tedna ali dva nazaj do dvakrat večji, čeprav sem vse sadike vzgojil istočasno, v istih pogojih. Sadike v vedrih so se zelo hitro prijele in štartale, sadike v vrtu pa je v prvih tednih zatolklo na polno. Vendar, kot sem že omenil v lanskih spisih, v zadnjem tednu vrtni dobivajo precejšen gain in bodo na koncu skoraj sigurno vsi tam tam: Razen tistih v rastlinjaku. Tem se pa cufa: Bližajo se strehi rastlinjaka, cca mesec dni prej, kot lansko leto, kar pomeni, da jih bom moral letos prej polagati po tleh. Dokler so zdravi se ni za pritoževati Še malce "zunanje perspektive": Whiskey je moj novi vrtnarski pomočnik, ne moreš nikamor, da ga nimaš pod nogami. Je pa ni miši, da bi mu ušla. Naš scrkljanec z izjemnim karakterjem, še eden tistih, ki ti vsako sekundo pokaže, da si zanj najbolj pomembno bitje na tem planetu. Ko ga objamem moram paziti da mu ne polomim reber, pol se moraš pa stuširati, ker ti preliže celo glavo. Še besedica o fižolčku. Tale zadevica.... ...je zaenkrat edina, ki ji moram posvečati malce več pozornosti. Ima namreč neprijateljski odnos s tandemom mravelj in uši. Ne v pretirani obliki, a vseeno toliko, da jim ne dam miru. Kar pomeni, da cca vsake dva-tri dni s curkom vode splaknem tistih nekaj taborov, ki si jih ustvarijo na steblih in pod listi. Zmenetov bi se že zdavnaj znebil z diatomejsko zemljo, a je ne morem uporabiti, ker ama čisto vsak dan dežuje! Tisti, ki jo poznate veste, da je mokra neuporabna. Čiliji.....težko rečem karkoli vzpodbudnega. Živcirajo me. Ne toliko oni sami, kot debilno vreme. Še vedno namreč čilirajo v šotoru v vrtni sobi Kot že omenjeno, Yellow biquinho in Carolina reaper zelo lepo uspevata, boqunho že ustvarja prve plodove, Bolivian rainbow je pa zgodba zase: Ne me vprašati kaj mu je, nimam pojma. Slutimo sicer, da mu mogoče ne paše vrsta zemlje, ker se sosedoma dogaja popolnoma enako. Onadva bosta svojemu v tem času zamenjala zemljo in bomo videli, če je to to. Možno tudi da gre za "kilavo" seme, ne vem, čudno je to, da so klili vsi super, bili kot sadike vsi po vrsti ful lepi, potem pa se je pri rainbowu rast enostavno ustavila. Nič ne gnije, ne odpada ali se krivenči, enostavno ne raste....../me skomigne z rameni. Nestrpno čakam, da se to zbluzeno vreme umiri, da jih odnesem ven. Zemlja in zalivanje: Enostavno kupiš žakelj zemlje za sajenje (pazi, ne za presajanje!). Jaz vzamem Bio Plantella START. Dodam veliko perlita, da je ja čimbolj vodo prepustna in mehka. Največ semen in sadik boš ubil s preveč vlage. Šele potem zaradi premalo vlage. Uporabljam "inkubatorje", o njih malce kasneje, kar pomeni, da mi ni treba zalivati ravno vsak dan. Brez inkubatorja jih boš moral osvežiti vsak dan, ker izsušiti se ne smejo, z inkubatorjem, ko na njemu izgine kondenz, mogoče enkrat na teden. Že iz tega ti je verjetno jasno, kaj je bolje. Svetloba: Te na začetku ne boš rabil, razen če seješ solato ali stebelno zeleno. Sta enih redkih vrtnin, ki rabita svetlobo tudi za klitje. Ostalim vrtninam najbolj sede tema in stalna vlaga. Vse to se spremeni, ko semena vzklijejo. Po klitju brez svetlobe ne boš ustvaril nič. Brezvezno delo. Nekateri sicer priporočajo uporabo južnih okenskih polic, a ko boš imel sredi zime nekaj dni slabo vreme ali pa meglo, se bodo sadike že pretegnile in bodo samo še za v smeti. Žal. Ko je rastlina v obdobju sadike si vzame največ časa in utopično je pričakovati, da boš imel mesec ali dva stalnega sonca, ki ga zima s svojim kratkim dnevom že tako ali tako skopo odmeri. Tu ponavadi nastopi strah "ja a pol moram pa nabavljat luči al kaj?". Dejansko, če hočeš konkretne uspehe s sadikami, ja, moraš. Je pa strah popolnoma odveč. Tok so poceni, da je smešno, plus led osnova, se pravi nikakva poraba. Sem že veliko pisal o njih, če boš rabil še kakšne informacije, z vprašanji na plano. Pribor, lončki: Lahko je karkoli, Dobesedno. Ločki od jogurtov, tetrapaki od mleka, kartonske škatle od jajc....you name it. Ali pa.... Inkubator. Kratko pojasnilo. Imam grozen OCD. Ubije me, če na polici ni enako, v vrsti, urejeno. Mešanico različnih lončkov, kartonov ali kaj vem česa še bi zabrisal skozi okno. Ni to zame. Zato sem poiskal modularni sistem in presenečeno ugotovil, da ima Bauhaus idealnega. Ti ga bom predstavil preko fotografij. Na zgornji fotki je inkubator v treh delih, pladenj, sadilni del in pokrov. Sadilni del nafilaš z zemljo, posuješ po njej semena, zaliješ, postaviš vse skupaj na pladenj in povezneš pokrov: Kje se uporablja? Pri množični setvi s kasnejšim pikiranjem. Torej največkrat solata, mikrozelenjava, rože itd itd.. V tem pladnju zaseješ cca 1000 semen, pokrov skrbi za preprečevanje izsušitve, ko so rastlinice dovolj velike, je čas za pikiranje v lončke. Tole je poleg ločkov vsaj zame eno najbolj pomembnih orodij: Pladenj. V njem delaš vse. Pripravljaš mešanice substratov, presajanje, pikiranje, dobesedno vse kar je povezano s sajenjem. Redno jih videvaš na mojih slikah. Zakaj modularno? Zaradi tega: Vse jasno, kajne? Preko naslednjih fotk in opisov boš spoznal, kako vse nekako paše skupaj. Naslednja stopnja sejanja so moduli, za vrtnine, ki jih ne seješ ravno v stotinah in jih tudi ne boš pikiral, ampak presajal. Jaz uporabljam HR 10 in HR 32 visoki (Huw Richards): https://huwsgarden.com/products/huw-richards-10-cell-long-life-propagation-tray-in-uv-stabilised-polypropylene-cmhhr10 Neuničljivi, z ogromno spodnjo odprtino za odvodnjavanje in iztisk sadik iz modulov, s sistemom proti koreninskemu bulkanju, root bound.: Ta visoki so za vrtnine z globokim koreninskim sistemom, recimo paradižniki, za velika semena, kot so na primer bučke. In seveda zopet pašejo skupaj s pladnji, mali v mali pladenj, veliki v veliki pladenj: In še ločki.....ti pri meni morajo biti oglati, ne okrogli. Uporabljam 9 in 11 centimetrske: To so klasični sadilni lončki, ki jih uporabljajo vse vrtnarije, priročni, poceni in, ja, imaš prav, za moj sistem modularni, amazon.de je tvoj prijatelj: OCD je živa jeba.... Dovolj šale, karkoli boš izbral, glej da imajo semena in sadike dovolj toplote, vlage in svetlobe, pa si zmagal. Vse skupaj je tako simpl, da je smešno: Od cca 1000 solat sem si spikiral 40 njih v lončke, ostalo potalal širom naokoli. Pridelujem svoja semena in jih imam nebroj, dobesedno. Eno solato pustiš da gre v cvet, konec jeseni vzameš tisti posušen grm iz vrta in ga daš nekam na hladno in posušiš do konca, nato ga stresaš v eno široko posodo, spihaš smeti stran in imaš na deset tisoče novih semen, ki jih komot hraniš preko 5 let. Ali pa vsako leto pustiš eno solato,vsako leto narediš seme in si ustvariš popolnoma svojo solato, ki je prilagojena in utrjena za tvojo zemljo, tvoje razmere. In raste ko plevel. Enako s paradižniki, paziti moraš zgolj na to, da se ne križajo med sabo. Ali paprike, ali bučke, kumare itd itd. Za vse slovnične napake se že v naprej opravičujem, tole sem na brzino zmetal skupaj, bom kasneje zlektoriral. Veliko užitkov v vaših vrtovih!

Obljuba dela dolg. Obljubljal sem, da bom dal malce miru, pa se potem spet oglašal in svinjal temo. Dokončno dojel, da ni treba referirat ravno vsako rožico, ki zraste Paradižnikom se trga v loncih. In rastlinjaku. 8 rastlin je v loncih (+1 v tekstilnem loncu, test), 4 v rastlinjaku in 5 v vrtu. Tisti na vrtu so trikrat manjši, dež jih pere ko zmešan. Tole je kak teden nazaj, zdaj so že blizu prečne palice: Parim je že uspelo pobegniti z zalisci, enostavno spregledal, načeloma dopustim dvojno razvejanost, več pa nikakor ne. Ampak pojdimo od začetka. Žal so fotke starejšega datuma, se oddolžim kasneje. Letos sem zastavil sejalno sezono dokaj zgodaj (vse opisano v mojih prejšnjih litanijah). Kot običajno je bilo največ povpraševanja po paradižnikih, zasejal cca 200 sadik, 20 jih obdržal za sebe. Tole je bila kar običajna dejavnost od februarja dalje, zasejal tudi 40 žametnic, žal ravno toliko premalo, drugo leto jih rabim 100-150. Vrt sem večinoma pripravil že jeseni, marca sem zgolj ponekod dodal še nekaj komposta, količina organskega materiala se pokaže ob prvem malce toplejšem in vlažnem vremenu, ko ga zasedejo glive: Medgredni prostor amendiral z dodatno plastjo sekancev, stara plast je prepolna hiv, se je ne dotikam. Greda v rastlinjaku je bila celo zimo polna, jeseni sem jo zasejal z deteljo, med njo potem zasadil zimsko zelenjavo in zanimivo je bilo gledati februarja džunglo v njej. Aprila sem jo končno spraznil, dodal kompost in zasadil paradižnike in vmesne žametke. Krompir je bil letos muka. Dobil sem prepoved (žena) postavitve loncev na običajno mesto, ker se je draga končno namenila znižati površino. Na tem delu parcele imamo peščeno nasutje, ki je v določenih delih 15-20 cm previsoko. Ta del si je ona zadala na rame in brezveze omenjati, da se lopate ni niti dotaknila. Zaradi tega sem moral svojih 10 loncev (65 litrov) parkirati v vrtu, kar ni bilo baš enostavno na tem že tako omejenem prostoru. Zasejal vrsto Dessire, tako kot lani, gre za nedeterminantni srednje pozen krompir, večnamenski, odličnega okusa. Lani mi je uspelo pridelati točno 40 kg. Raste ko plevel. Kakorkoli že, v soboto tega vikenda sem moji končno rekel, da je ne jebem več pet posto in bom preselil lonce, ker jih moram spraviti pod mrežo. Glede na sobotno vremensko napoved z veliko možnostjo toče, sva s hčero pohitela in preselila vseh 10 veder in jih zaščitila proti toči. Ni bilo enostavno, korita s 65 litri namočene zemlje niso ravno mačji kašelj za moj hrbet. Vseeno, kljukica. Grede so bile še do maja bolj ali manj nabasane: Kot presenečenje, bok choyi so bili odlični! Da ne govorim kako jih obožujejo polži Nekaterim je uspelo prelezti celo protipolžje obroče, ergo ročno obiranje Pora imamo za celo sezono, poleg solate naša najbolj cenjena zelenjava. Nasitili smo se redkvic, špinače je bilo bolj malo (oziroma kakor jo moja z veseljem čisti, blanšira in pospravi ravno prav), ker je šla ekstremno hitro v cvet, tisto obdobje toplega vremena v marcu jo je pognalo v višave, pobrali smo ohrovte itd itd itd. Grede pripravil na poletno vrtnarijo, notri so zdaj ob mrežah fižoli, preostale se filajo s paprikami, rotacijsko solato, začimbnicami, paradižniki, rdečo peso, stebelno in listnato zeleno in pojma nimam kaj še vse. Čiliji....zaenkrat so še v notranjem rastlinjaku. Yellow biquinho in Carolina reaper rasteta kot plevel, Bolivian rainbow je pa jadan, nimam pojma kaj ga muči. Glede na vreme jih še ne upam postaviti ven. Toliko si ga bodi zaenkrat.

Garant imaš kje kak ostanek fugirne mase. Namešaj, nafilaj v injekcijo, nafilaj luknjo. Ko se strdi, enostavno zavrtaj in vstavi vložek.

Pri foliji je praktično must: Tukaj imam enojno razpeto, 30% senčenje, v vročinskem valu dam dvojni sloj. Polikarbonat ima vsaj malce vmesnega sloja, kao "izolacije", folija je čista peč brez podpornega zračenja. Jeba je, ko imaš zunaj 35+, brez sapice, takrat brez dodatnega ventilatorja žge v rastlinjaku. Tale moja izvedba izpade kmečko u pm, a deluje super. 25 evrski Bauhaus ventilator na stojalu, pri osciliranju skrbi še za dodatno opraševanje cvetov. Dam ga na timer in mirna bosna. Plus ubije kakršnokoli sporno ali plesnivo bolezen. Še posebaj ko je zunaj deževno!! Takrat se rastlinjak spremeni v kondenzacijsko komoro, če je brez prezračevanja.

@jlpktnst Prenizek. Fora rastlinjaka je, da v njem začneš izkoriščati višino. Sploh s paradižniki. Moj ima 2 metra višine pa moram že zelo zgodaj rezati špice. Pri ostalih točkah nimam nekih posebnih komentarjev, mogoče zgolj v vezi betoniranja. Jaz bi vsaj tam, kjer bo rastlinjak sidran naredil točkovne betonske temelje. V njih navojne palice in potem sidranje z vijačenjem, kar ti omogoča kasnejšo odmontažo. Na tak način je zasiguran moj, kar pomeni, da ga vseeno kadar želim lahko odstranim brez kakšnih rezanj in štemanj. Glede na to, da boš delal s polikarbonatom bo streha verjetno s podaljškom preko stranic, zaradi tega izvedba žleba ne bi smela biti noben problem. Pazi na izvedbo oken! Tu dobro premisli kam in kje (večina na špico ožjih stranic, torej čim višje). 50 stopinj notri je en dva tri. Razmisli o vgradnji ventilatorja na eno izmed stranic, vlek ven: Pri foliji ima folk možnost zvitja in dviga stranic, pri polikarbonatu tega po navadi ni. Moj nima in kljub dvema velikima oknoma moram poleti imeti v njem ventilator, drugače ti skuha notranjost. Nihanje temperature v rastlinjaku je največji problem, tudi če zunaj zmrzuje, ko ti ga zasveti sonce je 30 stopinj takoj. Avtomatska okna, ventilator povezan s senzorjem temperature, must have. Vse skupaj je ta tehnika zdaj izredno poceni in ti reši marsikateri živec. Jebeš se 5 mesecev z rastlinami, enkrat pozabiš odpreti okno, prideš popoldne domov, vse uničeno.

Ma ja, pri nekaterih stvareh je hud ko kurba. Ti pa ful priporočam kombo z aktivatorjem, ker naredi skoraj instant bond. Pri klasičnem lepljenju s sekundnim lepilom po navadi držimo lepljenec z roko za čas strjevanja, ki kljub imenu sekundno lepilo traja kar nekaj sekund. V tem času mikro premiki (tresenje) roke povzročijo precejšnjo degradacijo jakosti spoja. Aktivator prepreči to. Sekundno lepilo ima malce učne krivulje, je pa pravilno izveden spoj izredno močan. Takoj v začetku par opozoril. Čista površina. Brezveze s tem izgubljati besede, klasika za vsa lepila. Obstajajo tri vrste (kar se tiče viskoznosti) sekundnega lepila, tekoče, srednje gosto in gosto. Za tvoj namen priporočam gosto, ali vsaj srednje gosto, definitivno odsvetujem tekočega. V vezi tega še en nasvet: ker hočeš lep spoj, da ti lepilo ne izteka mimo lepilnih površin, kar moraš potem drgniti stran (podobno kot pri silikonu), robove ob lepilni površini prelepi z lepilnim trakom. Bolj kot boš natančen, lepši bo spoj. Kakršnakoli iztekla kapljica bo pristala na lepilnem traku, katerega potem enostavno odstraniš z rezidujem lepila vred. Lepilo naneseš na eno stran lepljenca, aktivator posprejaš po drugi strani. Nikoli sekundnega lepila ne nanašaš na obe strani, to je klasična napaka. Ni to neostik. Hitro in natančno spojiš obe strani. Ali, lepilo na eno stran, spojiš, šele nato spoj posprejaš. Ta varianta je v tvojem primeru težja, ker nimaš treh rok, lepljenec (polička) pa gre horizontalno na ogledalo. Verjetno ne veš da nekateri zraven sekundnega lepila uporabljajo tudi sodo bikarbono. Kakorkoli že, Adam ti pove, da je to njegovo najljubše orodje v delavnici. Tudi meni velikokrat

Ne rabi novega kosa, ta se je samo odlepil, če prav razumem. V glavnem, če hočeš nevidni lepilni spoj stekla uporabiš sekundno lepilo.

Sekundno lepilo in aktivator.

Prvič letos vzgajam Pak Choi in že problemi. Zmene raste neverjetno hitro, za ta teden pa spet napovedujejo pozebo. Na srečo se paradižnikom, zeleni, čilijem in žametki ne mudi tako zelo. Malce se že mudi z vstavljanjem v grede, ker bo treba sejati naslednjo rundo

Išči bambus Vivax, Negra, Runner, Yellow. Vendar POZOR, obvezno uporabi bambus rizomsko bariero, drugače.....to so agresivne vrste za popizdit.

@Flamingo tudi pri dobrih in slabih sosedih je treba vzeti zadevo s ščepcem previdnosti. Z ugotavljanjem pomena mikorize in gliv v prsti se v zadnjih letih tudi ta dogma precej spreminja. Še vedno velja, da je izredno učinkovita dobra soseščina, v pogledu varovanja in zaščite. Imaš poljščino, ki je izredno dovzetna za uši, sadiš zraven rastline, ki jih odganjajo. Dobra soseščina. Precej se spreminja na področju slabih sosedov. Predvsem pri nutrističnem boju. Dolgo je veljalo, da določene rastline tekmujejo med sabo za elementi in se je odsvetovalo medsejanje. V zadnjih letih se izredno promovira no-dig vrtnarjenje z mulčiranjem in vnašanjem ogromne količine organskih snovi v prst. Na takšnih tleh se je hitro opazilo zmanjšanje ali celo manjek te kompetence med rastlinami. Analize so kmalu ovrgle prva pojasnila, da gre verjetno zaradi nasičenja prsti z osnovnimi elementi v tako obdelani zemlji. So pa analize pokazale drastično višji procent gliv in mikorize. Če je v klasični prsti razmerje 1:0.1 med bakterijami in glivami, je v teh primerih razmerje zraslo na 1:1 ali celo višje. V zadnjih letih se mnogo več študij ukvarja s preučevanjem gliv in s tem odkriva njihov pomen "avtocest" in surovinskih transportov. Pri Dowdingu (in mnogih drugih) lahko vidiš primere, ko medsadijo najbolj nemogoče vrtnine med sabo in pobirajo nore crope. Tudi sam počnem to, mečem skupaj blitvo peso in špinačo, ali pa ohrovt in čebulo, fižol med česnom.....brez kakršnihkoli problemov in z lepim kropom. Se mi pa vmes dogaja tole: Glede na to, kaj počnem s svojo prstjo sklepam, da je pri meni razmerje bakterij in gliv precej izenačen, mogoče glive celo prednjačijo. Vse poti med gredami so na debelo mulčene s sekanci in če odgrnem samo centimeter ali dva je spodaj vse belo od mikorize. Tema je ful zanimiva, googlaj naprimer fungi nutrients transport ali kaj podobnega. Na tubi imaš teste, kjer so v rastlino vbrizgavali surovino z rahlo radioaktivnostjo, par ur kasneje so jo zaznavali v rastlinah 30-40 metrov stran. Če te zanima bom poiskal in popnil. Ugotovitve kažejo, da zdrava avtocestna mreža v prsti razpošilja potrebne elemente tja, kjer jih rastline potrebujejo. Slišati je precej ZF.

Tole spodaj je absolutno must watch. Veliko smo o tem govorili v tej temi, razmerja so nam bolj ali manj poznana, ni pa vsem jasen biološki cikelj, ki se stalno odvija v zemlji. Zakaj je zelenje na moji zelenjavi rumeno, zakaj rastline stagnirajo, čeprav sem naredil "vse"? Zakaj je zemlja po prvem dežju zbita? S čim naj pobijem čudne črve v zemlji? Milijon takšnih vprašanj gre preko naših vrtnarskih skupin. Odgovor na vsa je sila enostaven. Biološka raznolikost. Tudi sam čedalje bolj spoznavam foro "razfukanosti" taščinega vrta, dolgo časa mi ni bila jasna taktika njene pridelave, kjer se je mešalo vse. Navajen sem bil neke urejenosti, ena greda čebula, druga greda korenje itd itd. Pri njej je vse izpadlo v stilu kar mi pač pride pod roke. Celi kup mešanice rož med čebulo, papriko, jagodami, vse v eni gredi. Dostikrat sem si mislil svoje, ko sem se bal kupa čebel med nabiranjem recimo čebule. Ampak ven se je vleklo gigantske glave. Njeni pridelki so bili ogromni. Moji? Spomnim se prvih čebul, porov.... Popnil sem tudi fotke, kjer je ena greda nafukana s porom. Sej ga je bilo ogromno, ampak vse v veličini mlade čebule: Količinsko sicer dovolj in preveč, ampak, cela greda....se ne da bolje? Izbral gredo, jo mulčiral s tankim slojem komposta, potem pa vanjo vrgel por, paprike, fižol, redkvice, vmesnih par solat, stlačil vmes še žametnice, ob robu pustil razbohoten boreč. Če so se v prvi rundi (slika zgoraj) pori kar sami od sebe prevračali, sem tukaj mislil da bom potegnil pol grede ven. Cca 20 porov je preseglo težo zgornje grede, masivne debele štible, veselje pogledat. Paprik ko dreka in to iz štirih rastlin. Letos bodo moje grede čista zmešnjava. Imam že cca 60 sadik žametnic, ki bodo okupirale vse grede. V njih so že česni, solate, redkvice, pesa, ohrovti, pojma nimam kaj vse, vse nafukano med sabo. Ne ravno razmetano, ker OCD, pa vendarle po principu medsebojne saditve. Bom jutri popnil fotko iz rastlinjaka, veselje za pogledati, buja ko zmešano. Ponavadi v tem času so bile moje grede še prazne. Spet zabluzio u božjo mater, sorry. Tole sem hotel pustiti tukaj. Tistemu, ki ga zanima, bo zakon:

@jlpktnst Koliko denarja imaš na voljo? Prostor? Zaenkrat ti lahko naložim samo kaj bi jaz nabavil, ČE bi imel prostor. Sem prostorsko izredno omejen, poleg tega konec oktobra izgubim sonce do marca. Zaradi tega imam mali rastlinjaček velikosti 2x3x1,8 metra. Toliko da sem spravil notri eno gredo in delovni pult. Pogoji so bili: armirana folija in možnost sidranja v zemljo. Klinčki, ki jih dobiš zraven takih malih igrač so smeh in ful ne bi lovil rastlinjaka po vasi, ko zapiha čez našo dolino. Bauhaus je takrat spravil v prodajo ravno tako zadevico, pa še tamali je delal tam, tako da smo pobasali dodatnih 10% popusta. Kje mu jebem mater? Zadrge. Plastične. Takoj ko gredo v kurac predelam vhod. Potem okna. Na ježke. Prov uno klofuto bi spustil dizajnerju. Predelano, zmontiral nete. Kaj bi imel? 4x6x2,5 metra, polikarbonat, jeklena konstrukcija postavljena na podporni zid. Torej temeljenje podpornega zidu, izgradnja podpornega zidu v višini 0,5 metra in postavitev in sidranje konstrukcije rastlinjaka na podporni zid. To je v osnovi rastlinjak za večno. Okna obvezno z avtomatskimi odpirali, vrata na pante in kljuko. Drag je v tem primeru polikarbonat. Zaradi tega ljudje večinoma kupijo zgolj konstrukcijo in nanjo navlečejo folijo. Frendica počne to ravno v tem trenutku. Jaz ne bi. Razlike ju bo prišlo smeč, ko vkalkuliraš lastne ure dveh levorokih oseb. Večina ponudnikov takih rastlinjakov vključuje tudi montažo in s tem garancijo. Tale zadeva je za resno ukvarjanje. Za špilanje imaš izbire nebroj, večinoma vse s folijo, labavih konstrukcij, ob vsaki nevihti na oknu grickaš nohte. Torej, navrži količino soldov in parametre lokacije, pa bova zdrla kakšno več. https://rastlinjaki.org/

Jože požen, mi smo pripravljeni! Skoraj. Ostaja samo še rožnati pas ob škarpi, za pobrati je zastirko in dosuti kompost, potem pa samo gasa. V drugi polovici aprila naflodrat rož vseh vrst. Sam vrt je bolj ali manj zasejan, frej je zgolj še ena in pol grede, za ti gredi že pripravljam sadike na policah. Večino vsega ostalega bo šla v vedra, na vrtu potem skrbim samo še za rotacijo vrtnin. Letos bom delal ogromno sosedskega sejanja, ne da imam potem tri gajbe pora s katerim nimam kam. Trenutno raste/zasejano mlada čebula, por, česen, redkvice, solata, pesa, ohrovt, torej vrtnine, ki prenašajo mraz. Naj se zabava prične!

Micani košček vrta v moji pisarni:

Mladi čebuli, pesi, redkvicam in ohrovtu očitno v zunanjem rastlinjaku sede klima. Preseneča me, da jih prejšnjetedenska zmrzal ni potolkla, kljub rastlinjaku, ker so šle vanj resnično zgodaj/mlade. Sploh ohrovtu gode: Vse te vrtnine imajo cca 2 meseca časa za svojo rast, kar ne bo problem za redkvice, mlado čebulo in nekaj obiranj listnatega ohrovta. Pesa je druga štorija, ker rabi precej več časa, gredo pa konec aprila v zemljo paradižniki. Nisem še slišal, da bi kdo v rastlinjaku delal companion planting paradižnikov in pese, bojda se celo odsvetuje. Kar pomeni, da bo na vrsti še en nepričakovan test. Razen če zmečem peso ven... Dilema

Trust me, ko zaliješ s fermentiranim neem cake čajem upaš, da bo oglje v filtru opravilo svoje delo Plus izoliraš mrtvaške mušice in morebiten prenos spor. Zaradi tega tudi redno čiščenje in razkuževanje (prebrišem z etanolom enkrat mesečno) rastlinjakov.

Pokukal danes v rastlinjak, presenetljivo izgleda vse ok: Drugače pa projekt vrtne sobe zaključen. Še obljubljene fotke. 120x120x200 rastlinjak, jebeno zmene za sestaviti v solo: Soba: Danes dodal zgolj klubsko mizico in koš za smeti. Šibamo dalje.

Ker čakanje na druge po navadi pomeni never ending story, sem v soboto zbral ciljno občinstvo (domači), razdelil zadolžitve in se lotil premika narodov notranjega vrta. Kot običajno, nisem niti slutil v kaj sem zagrizel. In se po spraznitvi sobe lotil zadeve z napačnega konca. Prestavil obstoječi rastlinjak in hitro uvidel, da bo s prostorom izredno na knap. V škatli je namreč čakal novi rastlinjak, prvotni plan je odpadel kot knof od gat. V sobi je namreč ogromen kavč, ki teče po celotni dolžini in širini sobe. Ampak je ratalo. Keri fuk postavitve novega rastlinjaka....ajme bože. Ko z metrom skačeš sem in tja zadeva ne izgleda baš neki, ko začneš sestavljati pa kmalu hodiš po kavču, nanošeni robi, plezaš po steni.....in obupaš. Ni teorije, da bi ga sam sestavil. Sklical mulca na kup, 10 minut pa je bilo fertik. Filanje z elektroniko, basanje z rastlinjem. Zadeva je huuuuge Postavil zatem še police, včeraj vse skupaj opremil z lučmi, povlekel vso elektriko in elektroniko, nametal rastlinje vsako na svojo polico, zalil vse skupaj in arricciderci. Danes še posortiram vse pritikline, orodje, posode, gnojila itd itd. Pol se fuknem na kavč in odprem pir. Tole je bil precej večji projekt, kot sem si mislil. Umor stokrat po štengah gor in dol. Slike popnem ko bo fertik, ne bi rad foruma krasil s štalo. Hkrati bom še updejtal stanje rastlinja, je nekaj uspeha, nekaj failov, mešano na žaru. Predvsem izstopa premestitev mlade čebule, ohrovta in redkvic v zunanji rastlinjak, v tistih spomladanskih temperaturah, 3-4 dni kasneje polarni vrtinec s snegom

Zaenkrat (še) ne Model je tok zatreskan v Japonsko da boli glava. Nas pa občasno razveseli z ramen juho, shabu shabu, okonomiyaki in kaj vem kaj so še vse te japonske fore Tu se je potem srečal s šitaki, bukovim ostrigarjem in ostalimi fungusi in se čisto zatreskal. So pa gobni kiti precej dragi, zato se hoče zdaj lotiti miceljev.

Ni blo ne. Namen je bil, ampak narava ne da. Že med pospravljanjem zelenega gnojenja v rastlinjakovi gredi je bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha. Par centi pod kompostno zastirko vse zmrznjeno. Pfuuuuuuu......... Večkrat že omenjeno, zdaj šele prihajamo pod okrilje sonca, mi je pa to zjebalo plane na polno, predvsem zaradi nezmožnosti praznenja polic v notranjem zelenjavnem "valilniku". Zasejal sem čilije in pak choi, daikon zaenkrat odpade, ker zelo hitro klije in enostavno nimam dovolj prostora pod lučmi. Takenako ni bilo variante presaditi solate v večje posodice, presadil sem zgolj listnati ohrovt, namesto v gredi bo moral še teden ali dva trpeti v loncih v šotoru. S podtaknjenci presajene tudi jagode. Malce se hendlam z obveznimi jamskimi glivaricami (Mycetophilidae-fungus gnats), imamo sindrom pretiranega zalivanja plus količina zelenja v bajti je precejšnja. Zaenkrat jih obvladujem z rumenimi lepljivimi lističi, če bi zadeva eskalirala imam pripravljeno neem olje. Moje prstne mešanice imajo zelo velik procent organskega materiala in če zadevo preveč zalivaš so te mušičke must. Znebiti se jih v 100% je skoraj mission impossible. Predvsem domačim je težko razložiti, da se zaliva v krožničke, sploh ker je večina ženinih lončnic v okrasnih posodah. Spet sem pozabil zalivati Iresine herbstii (bloodleaf), našel sem jo popolnoma sesedeno, ta rastlina je neverjetno žejna. Hvala bogu je tudi neverjetno trpežna, eno uro po konkretnem zalitju je kot bi se ne zgodilo nič. Da je failov še več, sem poskrbel za "sežig" treh podtaknjencev Epipremnum pinnatum Variegata (filodendron). Rože zalivam s čajem iz neem cake-a, kar valda podtaknjencem ne sede baš Ostali štirje podtaknjenci, potopljeni zgolj v vodi, teh blemov nimajo (a bejž no...). Dobro je pogledati, kaj imaš za eno čorbo v zalivalki. Eh... S tamalim sva imela včeraj reševanje vojaka Ryana njegovega bonsaia, ki se mu je razlistal, kar niti ni čudno, ker ždi v njegovi sobi pozabljen od boga, v skoraj popolni temi. Med pedenanjem sem v čveku omenil, da ta teden dostavijo nov šotor, zastrigel je z ušesi ob omembi cene. Takojšnja preverba in kot kaže, bo naročil svojega, goji namreč gobe. Gre za njegovo obsedenost z japonsko kuhinjo. In japonsko na sploh.

Šur: https://marshydro.eu/products/mars-hydro-120x120x200cm-grow-tent/

@hawa meyta, imate pa zato drugi vse to pri katerih drugih stvareh, po verjetnosti tudi precej bolj pomembnih, kot vrtnarjenje Se mi zdi, da je pri Slovencu v krvi, da na starejša leta najde nek kotiček in se tam ukvarja s kakšno solato ali pa rožo. Drugače ta vikend štartam z drugim krogom sejanja, paprike, pak choi, daikon redkvice in čiliji. Mogoče tudi peruanska jagoda. V rastlinjak se seli prva runda, mlada čebula, ki raste že med luči, za družbo ji bom pritaknil listnati ohrovt in navadne redkvice, v lonce bom presadil solate. Letos bo, kljub entuziazmu, očitno moje vrtnarjenje na izi, ugotovljen imam strgan in vnet ramenski biceps, čaka me obsevanje in rehabilitacija, če ne bo pomagalo ponovni MR, tokrat kontrastni in kasneje endoskopija. V tem primeru bo itak šla sezona u pm. Odvisno od čakalnih dob. In pomoči domačih levorokov Kakorkoli že, v planu nakup še enega seta luči in rastlinskega šotora (že naročeno), tokrat malce večjega. Enostavno je premalo prostora za vse želje in načrte. Cene padajo nenormalno, 120x120x200 je bil 300 evrov, potem padel na 200, januarja na 160€, zdaj je znižan na 145€.