berghaus

@Douchebag, koliko sejalne površine imaš? In eno ful glupo (ni glupo, samo sprva je tako slišati) vprašanje, kok se "navežeš" na sadike/rastline? Vsaj meni je bilo sprva to vprašanje debilno, kasneje sem spoznal v čem je point. Soseda mi je privlekla 8 sadik kumarc, bilo mi je bed kero stran vrčt, lahko si misliš kako je potem izgledal vrt. Kumar pol leta videti nismo smeli..... To vprašanje se namreč tiče koliko česa posaditi. Jaz sem imel sprva navado zasjati gredo ali dve ene kulture, recimo redkvice, to je cca 200 sadik (od oka) in pol imaš v času pobiranja v tistih 14 dnevih sklede redkvic, pred tem in po tistih 14 dnevih pa nič. Ampak dajva od začetka. Moj nasvet, glede na to, da imaš majhno površino in boš sadil za gušt, losi se ideje sajenja dolgih cropov. To so ravno ti, ki jih naštevaš. Razen redkvic. Koreje, por, čebula, to so kropi, kjer imaš eno sajenje in eno žetev v celem letu. Če rata. Pride čebulna muha in si v parih dnevih ob pridelek, za katerega si dal celoletni prostor. Za male površine se vedno priporoča razdelitev vrtička na tri dele. Vsaj jaz tako svetujem: Začimbni del. Rotacija začimb, ki jih največ uporabljate, pri nas je to na primer bazilika in peteršilj. Obe vrtnini sta hitri in razmeroma enostavni. Tu marsikdo vrže zraven rožmarin. Rožmarin je izredno doooooolgo rastoča trajnica. Škoda vrtnega kotička. Ampak se vrneva k njemu v tretjem delu vrtička. Zelenjavni del. Redkvice in špinača, ti dve vrtnini sta prvi na vrtu, ko je še mrzlo in celo slana. Ampak, medtem ko redkvice pobirajo malo prostora in se jih po večini sadi medvrtninsko, špinača pobere ogromno prostora, pridelek pa je uboren. Izgleda glomazen, dokler špinače ne zblanširaš. Jaz sem ji dal dve gredi, bilo jo je toliko, da sem jo moral prati v banji, ko smo jo zblanširali jo pride za tri lazanje. Tu boš moral dobro premisliti kaj dejansko uporabljate, oziroma koliko. Jaz zdaj špinače nasadim zgolj cca 20 sadik in jo potem pobiram listnato, za dodatek solatam. Slovenski vrtnarji pravijo, da je korenje must have. Jaz ga ne sadim. Klije dolgo u božjo mater, korenčkova muha ga zdesetka u tren oka, potrebno je redčenje, na koncu ga pri nas jem samo jaz kuhanega v goveji juhi. Torej popolnoma brez veze za tisto kilo korenja na let dajati celo gredo. Zelje. Glave so tako velike, da več kot dve, tri glave ne spravim na gredo. Škoda placa. Ampak kar se zeljnic tiče se vrneva na njih v tretjem delu. Stebelna zelena je must pri nas. Ampak samo Bergi idiot jo je v prvi sezoni vzgojil iz semena in posadil cca 10 sadik v gredo. Stebelna zelena, če jo nabiraš po našem sistemu list po list in jo ne obvezuješ za žetev v obliki zbitega stebla, rata meterski grm. Glomaza. Se spomniš vprašanja o "navezanosti"? Imaš gredo nafukano s stebelno zeleno da niti mimo ne moreš, lepa je za popizdit, ni enega rjavega lista na njej, diši za popizdit, količinsko jo je za celo vas, zdaj pa jo ti zdesetkaj in takšno vrži na kompost..... Tu sem hitro ugotovil v čem je stvar in da tako ne bo šlo. Kmalu boš ugotovil kaj ti hočem povedati. Ne bo šlo po tvojem sistemu..... - najprej posadis korenje, redkvice - poberes, posadis por, cebulo, - poberes, posadis ... ....ampak po sistemu medvrtninskega sajenja. Por je carska vrtnina, must, vendar dolgo rastoča. Torej ne ji dajati kompletne grede, sadi ga med vrtnine. Res je, ne bo ga ogromno, ampak ne bo pa tudi samo por. Se spomniš tele moje fotke: Daj me vprašaj koliko od tega smo dejansko pojedli? Zdaj gre precej bolj na redko v gredo, vmes sadim paprike, redkvice, sem in tja kakšno solato itd itd. Če skrajšam, naučiti se je treba medvrtninskega sejanja in časovnega kolobarjenja tistih vrtnin, ki jih dejansko največ uživate. Primer redkvic, veš da rabijo cca mesec dni in so godne za uživanje. Kaj pa pol? Zakaj jih ne bi sejal ciklično? Ne takoj miljon njih, ampak toliko, kolikor ti zadošča v tistem njihovem dvotedenskem cajtu ko so na voljo, vmes pa si sejal že novo rundo. In ko si pobral prvo sejanje, je ta čas na voljo že drugo. To lahko delaš s temi vrtninami celo leto. Ne pa z vsemi. Kot na primer por. Ga pa ne bo nič motilo če boš med njim sejal redkvice. Ali solato. In ju ciklično pobiral medtem ko se bo por odločal kdaj bi bil ready (šele v 10 ali celo 11 mesecu). Pojdiva raje na tretji del. Vedra, korita, lonci. Se spomniš zeljnic? Ali rožmarina? Jaz sem lani pridelal 40 kg krompirja v desetih loncih. Ni placa na vrtu? Ni panike. Ceneje ne gre, ne rabiš graditi gred, ali pa zasedati placa v njih. Fukneš po parceli, mirna bosna. Rožmarin? Verjameš ali ne, tole je rožmarin: Ga res rabiš v gredi? Ok, rožmarin lahko tudi obrezuješ na mali grmček, niti ne rabi zasedati veliko prostora, kaj pa zelje? Ki naredi huge glavo in ti takoj požre gredo? No problem: Če si ga res tako želiš. Iskreno povedano, sam na začetku nisem bil ravno pristaš gojenja zelenjave v loncih, zdaj imam skoraj več gojilne površine v loncih, kot na gredah: Lonci za paradižnik in krompir so zunaj, čakajo na štart sezone. Če si spremljal sezono v tej temi, da se veliko narediti s tem: Paradižnik (pozimi, v bajti) Kitajsko zelje (na žalost pomlatili ptiči, mreža je must): 6x paradižnik Sungold (božanski), tukaj še "omladinac", na koncu smo ga obirali z lojtro: Krompir. Bil prepričan, da ne bo nič z njim, na koncu smo ga natehtali 40 kg, porabili zadnjega prejšnji mesec, naša hoče da letos zdupliram cifro : Sicer nimam pojma kako veliko parcelo imate in res je, da marsikomu to ni ravno estetsko naflodrat 100 piskrov okoli bajte, število tega prilagodiš okolici in svojim potrebam. Ko vse skupaj ozeleni loncev itak ne vidiš več. Pri nas je zadaj za hišo največ prostora in tu lonci ne motijo nikogar. Sam letos zelišč ne bom sadil v vrt nič, vsa (razen rožmarina ) imam v teglcih na okenskih policah, kot okrasno zelenje. Iz zelo preprostega razloga. Čeprav je vrt takoj za bajto, dva metra stran, je to za naše domače lenuhe kot bi bil v Mariboru. Med kuho prosim koga da mi skoči po vejico bazilike, kot bi ga v rit brcnil in mu kršil človekove pravice. Bolj kurac sem ti pomagal, kajne? Lej, bom na tubi načekiral nekaj posebaj namesnkih posnetkov, ki prikazujejo koliko neverjetno se da pridelati zelenjeve na obskurno malem prostoru. Za začetek, za voljo in inspiracijo, ti bom popnil posnetek kaj bejba naredi na 8m2 "velikem" balkonu: S podnapisi, vredno ogleda. Za medvrtninsko gojenje lahko tubaš intercropping", tega je ogromno, mogoče za pokušino: In obvezen Charles Dowding v posnetku, ki se navezuje točno na tvoj "problem": Če je še kaj takega, le vprašaj. Tudi če ne vem, bova poiskala.

Glicinija je čudovita, rada pa podivja, če ni oskrbovana. Zgolj manjše opozorilo, je strupena, plodovi so celo smrtno nevarni.

@NixoN hvala!! Drugače ni šans da probam Reaperja, niti pipnil se ga ne bom brez rokavic Ne bi ga niti naročil/sadil, če ne bi nekaj ljudi okoli mene morilo, da je must. Že zdaj mi morijo za šeranje, čeprav so semena še v žakeljčkih. Pitaj boga če bo sploh kaj ratalo, še nikoli nisem vzgajal čilijev. Reaper je baje sploh komplikator s klitjem. Semena sem nabavil tule: https://cilipipp.si/trgovina Brez kakršnihkoli problemov, hitra dostava, pač bp. Če bo zadeva padla na plodna tla (see what I did here), bom naslednjo sezono zagnal Amazon in naročil komplet (folk me prosi za sadike): https://www.amazon.de/-/en/Chilli-Varieties-Highest-Quality-Carolina/dp/B0845ZRPXP/ref=sr_1_6?crid=UBW4ZH7YONQQ&keywords=carolina+reaper+samen&qid=1675061493&sprefix=carolina+reaper+seeds%2Caps%2C101&sr=8-6

Nice!

Misliti si ne moreš kako me žre, če bi ti pokazal kaj drži luči bi te kap (zidarski podpornik) Ampak, kot sem omenil, situacija je začasna, čakam da se izprazni kletna soba (čeprav se mi zdi da se čedalje bolj polni), ta naj bi postala nekakšen vrtni prostor. Tam se bom imel voljo igrati s postavitvijo in kablovjem. Moja sicer obljublja to za pomlad, ampak kolikor poznam domačo situacijo bo to nekje čez žnj let

Opala, včeraj v nabiralniku: Dvakrat mild in enkrat full force. Če bo kaj ratalo sploh Na koncu me je mularija prepričala, da je treba poizkusiti z Reaperjem. Imam filing da bo precej solz, lol. In še, zadnjič me je neka Slavka na fejsu napizdila, da ne moreš "dekorirati" bajte z zelenjavo. Po tem, ko so ljudje spraševali kako je z gojenjem solate v fletu. Sem hitro popnil eno na wall: Dekorativno ali ne, je pa uporabno Še vedno raje kot neke zmendrane na pol posušene mačehe. In ko sem ravno pri rožah, brsti, cvete, raste, zmanjkuje prostora: Iresine se je razbohotila, čeprav redno z nje pobiram podtaknjence, kar težko verjameš, da rata v mesecu dni taka zadevica iz uboge 5 centimetrske vejice. Bonsajček zdaj iz vsake vejice šopa nove poganjke, treba ga bo začeti oblikovati, malce porezati in zvezati. Mandarina je polna cvetov, skrita zadaj v kotu. Oxalis triangularis (Zajčja deteljica- False shamrock) eksplodirala s cvetovi, reševali smo cca 5 vejic, zdaj se je razbohotila in zavzema nerodno veliko prostora na sredini. Helichrysum italicum (Laški smilj) je bil vzet v Bauhausu med "odpadki", z novimi nastavki prihaja do sebe. Tolstike se propagirajo iz tiste zadaj, njim itak paše vse, verjetno bi rasla iz parketa, če bi padla na tla...... In še kotiček za razmnoževanje, tokrat 6x Iresine in 6 podtaknjencev Epipremnum aureum (Pothos, devil's ivy, money plant), Zlati potos, torej roža/plezalka tisočih imen: Predvidevam da folk tukaj ni baš za rože, tako da naj si ga bo dovolj

Uf, tale parket se pa je "razlezel" Lahko ti povem kaj bi jaz naredil, ti pa ne bo všeč. Definitivno se ne bi igral s topili in krpami. Skok v enega od centrov, izposoja brusilca, dve urci dela, premaz in čao piki. Vseeno ostaja vprašanje, boš gledala tak parket par let, ali ga boste prekrili? Ker tole je grdo za popizdit.

Čisto možno. Sam imam probleme z naročili navadnih lepljivih plošč proti mrčesu, za vrt, ker se oglašuje kot anti mrčes neki neki in valda uvoz v slovenijo ni mogoč

Nisem ravno pravo ime za svetovanje glede tega, letos bom sploh prvič gojil čilije, jih bom pa naročil tule: https://cilipipp.si/trgovina/semena-in-pripomocki

Tudi moj je popolnoma poln, vse grede (solate, večinoma endivija, redkvice, repa, čebula, česen, blitva, ohrovt....) Je pa en drug problem pri mojem vrtu, smo v popolnoma osojni legi do začetka marca, nobenega sonca. Kar pomeni, da večina stvari v mojem vrtu trenutno dormira, ohranja isto velikost, a je stabilizirana, beri pravočasno sajeno še predno smo šli v senco. Karkoli bi zdaj posadil bi žalostno končalo. Pozna se tudi v tem, da se moja sezona v vrtu prične cca 2-3 tedne kasneje kot drugod, predno se zemlja dovolj segreje za vsaditev. To je bil eden največjih razlogov, da sem opremil notranje police.

Not so fast my friend.... Ja, spet jaz. Tokrat resnično na kratko. Zgoraj sem govoril o odvisnosti prilagajanja sadike glede na stopnjo razvitosti koreninskega sistema. Tukaj bom predstavil primer iz presajanja 35 ur nazaj. Toliko da spomnim, tukaj sta bila predstavljena koreninska sistema rukole in blitve: Podobno rukoli je bilo s špinačo, s presajanjem bi lahko počakal teden dni. Če bi presajal v vrt, bi v tem primeru opravil zgolj presajanje blitve (s predhodnim utrjevanjem). Stanje ob presajanju (35 ur nazaj): Stanje danes zjutraj: Razlika je očitna in nepresenetljivo najbolj vidna na blitvi, ki pripravlja že tretjo vrsto pravih listov. Tudi na špinači je opaziti napredek, ni stuntana, je pa treba omeniti da je v skoraj idealnih pogojih, vrt je seveda nekaj čisto drugega. Rukola? Ni sicer slikano iz iste bližine, vseeno se da opaziti napredek, vendar ne v taki obliki kot blitva (razvoj dodatnih pravih listov, ne zgolj širitev obstoječih). Bom videl koliko časa bo šlo takole, namreč ti "idealni" pogoji bodo kmalu postali malce pretopli, definitivno pa gredo iz polic februarja. Mogoče v rastlinjak, če bodo še žive

Dan za presajanje! Jeiiii! Sej ne da se mi ful da, ampak je treba Torej, imamo testno saditev, kjer testiram procent kaljivosti, predvsem pa kompaktnost in nutristično vrednost medija, ki je tokrat 100% trgovinski v obliki mešanice komposta, potting mixa in perlita. Mimogrede testiram še vpliv dognojevanja v obliki mletih briketov konjskega in kokošjega gnoja. In, kako se je izkazal procent kaljivosti? Medij je super, nobenih problemov, se je pa pokazal katastrofalen test kaljivosti ekološke pridelave semen podjetja Amarant: Tole je Amarantov ekološki kodrolistni ohrovt. Slika je precej zebrasta (hitrost zaslonke napram frekvenci lampe), brez zamere. Tole je tretja ponovitev sajenja! Vedno isti "izplen", ne glede na medij. Nula. Seme je staro dve leti, pričakoval bi še vedno vsaj 60% kalitev, škrnicelj lahko mirno vržem v smeti. Trgovinsko nabavljena semena nimajo teh problemov, čeprav nekatera stara takenako dve leti: Tukaj primer mavrične blitve (bright light), skoraj 100% kaljivost. Isti medij, isti pogoji. Presajanje.... Po zgornji sliki v količini zelenja se da videti, da je skrajni čas za presaditev. Ampak bi se vseeno ustavil tukaj za trenutek. Omenil sem, da sem sejal v mešanico komposta, potting mixa in perlita. To ni najbolj idealna mešanica. Je v bistvu mešanica namenjena za presajanje, ne za klitje. Za vse tole, kar bom sedaj napisal je kriv eksperiment objavljen na Youtube, kjer sva z avtorjem prvo stopila v kontakt preko komentarjev, potem preko mailov. Če slučajno koga zanima: V čem je fora? Precej vrtnarskih novincev ne ve, da prvotno rast sadike podpira zgolj in samo seme. Medij služi zgolj kot zadrževalec vode in prostor za razvoj koreninskega sistema, torej opora. Kalite lahko tudi na vlažni papirnati brisački. Nutristična vrednost medija v času kalitve je nepomembna, oziroma lahko celo škoduje kalitvi. Potting mix, oziroma zemlja za presajanje v našem jeziku, je že nutristično obogatena, gnojena z dodatki NPK. Sadiki v času kličnih listov (cotyledon) NPK v mediju ne koristi popolnoma nič, še vedno vso energijo črpa iz zaloge semena. Klični listi niti ne opravljajo klasične fotosinteze, to vlogo prevzamejo prvi pravi listi. Na stopnji prvih listov se po navadi "zlomijo kopja" med zagovorniki tega ali onega sistema. Na tej stopnji se po navadi začne sadiko pestovati in razvajati. Gnojila, zalivanje, reaktor svetlobe....in veselje, ko je zelenja na pretek. To bogato sadiko se po nekem času namerava presaditi v vrt, vrtnar jo vzame iz sadilnega lončka, malce čudno opazuje izredno uborno razvit koreninski sistem, sadiko presadi v vrt....in jo gleda stuntano naslednjih dva do tri tedne. Ne raste nikamor, se celo povesi, listi rumenijo/rjavijo in odpadajo. Zadeva seveda ni presenetljiva. Sadiki v bogatem mediju ni bilo potrebno razvijati košatega koreninskega sistema, v obilici dobrot je s tistimi parimi laski brez problemov oskrbovala zelenje, v navadni vrtni zelji pa so pogoji precej drugačni. Kompeticija z ostalo zasaditvijo, precej širše območje nutristike v zemlji, vremenski vplivi, sadika je morala na brzino zaustaviti razvoj zelenja in preusmeriti predelavo energije v širitev koreninskega sistema, daljše lovke, več surovin, boljša opora, več vode......in to traja nekaj časa. Govorimo o sejanju v sejalne module, ne o direktnem sejanju v vrt/njivo. Pri direktnem sejanju je sadika takoj podvržena vsem vplivom in se prilagaja, če imamo uborno zemljo bo delala celo mrežo korenin, da zajame čim večji prostor, kolonizira čim več bakterij in ostalega živeža v prsti za predelavo sladkorjev in svoje hranjenje. Približno takšne pogoje hočemo tudi v sadilnih modulih, lončkih. V namen vzgoje trpežne sadike, ki jo ne bo položila prva sapica po presajanju. Reven medij, zalivanje "od spodaj", vse to jo sili, da se prvo usmeri v razvoj širokih močnih temeljev. Moje sajenje je testno. Za sadike, ki jih bom delal februarja imam že nabavljeno "zemljo" za sejanje, tukaj testiram zemljo za presajanje, lastni mix, drugo stopnjo razvoja sadike. Ok, dovolj nakladanja. Priprava: Presajal sem blitvo, solato za rezanje, rukolo in špinačo. Od desetih testnih vzorcev pet najmočnejših rastlin. Peteršilj in mlada čebula prideta na vrsto kasneje, rabita precej dalj časa. Koreninski sistem rukole: Komot bi lahko počakal še teden dni. Koreninski sistem blitve: Lep primer, ki sem ga opisoval zgoraj (tudi del videa iz tube), rastlinica je mala, z bogato razvejanim koreninskim sistemom. Kot taka gre lahko komot v vrtno zeljo in bo rastla brez stuntanja. Urco kasneje sveže presaditve pošteno zalijem in zmečem na police: Pregledam še od zadnjič presajeno solato: Se še spomnite tele fotografije: Narejena je bila ob presajanju 4. januarja, tri dni nazaj. Solato sem sadil v enkrat večje lonce: Danes, zgolj tri dni kasneje, korenine..... ....že filajo ta prostor. Skoraj zaključeno delo: V rastlinjaku zalijem še paradižnike, ki se že obešajo s plodovi, in seveda baziliko: Tale lepotica gre z mano v službo, v našo pisarno: Predvidevam, da boste imeli zdaj do februarja mir pred mano, potem pa se verjetno beremo ob setvi začetka sezone.

Solata raste izredno hitro in rahla bledikavost spodnjih listov nakazuje, da je njen koreninski sistem na robu "preokupacije" danega prostora/fertilizacije. Po dveh harvestih je čas za presajanje v bolj komotno domovanje. Selitev je odlična priložnost čekiranja dogajanja v lončku, predvsem kako smo zalivali: Idealno, vse skupaj je vlažno, ne namočeno in zbito, korenine lepe bele (rjave korenine nakazujejo pričetek gnitja, preobilno zalivanje, oziroma utapljanje koreninskega sistema). Okupiranost medija je očitna, selitev v večje posode ali dodatno hranjenje must. Ker je koreninski sistem lepo razvit, zanima nas pa zelenje za obiranje, dofutram z naravnim dušičnim gnojilom. Paletiran konjski gnoj je odlično NPK stabiliziran (2-2-2), še bolj dušično bogat je kokošji (4-3-3). Brikete meljem, da so hitreje dostopni rastlini, v osnovi so deklarirani kot počasi topno gnojilo. Vsak lonec dobi eno jedilno žlico. Če uporabljate domači kompost dognojevanje ni potrebno. Pri domačem kompostu priporočam zgolj uporabo pridobljenega po sistemu vročega kompostiranja, s tem so pobite vse klice, žuže in semena plevela. Drugače imate lahko celi živalsko rastlinski šmorn v lončku. 10 takšnih loncev.......... .....zadostuje za obiranje enkrat tedensko za dva obroka za 3 člansko družino (četrti član se ne pipa solate za nič na svetu). Odvisno katero solato vzgajaš. Večino verjetno zanimajo stroški z vsem tem početjem: Najdražja je zemlja in razsvetljava. Če odmislim začetni nakup in povzamem zgolj tekoče stroške.....10 loncev mi zasede dve polici, vsako polico razsvetljujejo 3 led lampe, vsaka kuri 20 watov, skupno torej 60 watov (za primerjavo ena obična žarnica, če se jih sploh še dobi kje) po polici x 2 =120 watov, 16 ur dnevno. 2 kWh dnevno x 30 = 60kWh/mesečno. Pri moji ceni elektrike je to 7 evrov mesečno (z vsemi davki). Mimogrede, 3 lampe po polici so overkill, zadostujeta dve. Zemlja pride 10€/žakelj (50-70 litrov), zadostuje za celo sezono. Gnoj je drobiž, prav tako semena, niti ne znam oceniti. Ajde, če ful zaokrožim navzgor recimo da me pride 8 evrov mesečno. Velika večina tega zneska odnesejo lampe, žal je moja situacija takšna, da si ne morem pomagati z okenskimi policami. Tisti, ki imate možnost njihove uporabe lahko svojo zimsko potrebo po solati (in seveda ostalih rastlinah, baziliki, peteršilju, blitvi, špinači.....) pokrijete skoraj đabe. Ne poznam trgovinske cene solate, če že kupimo, kupimo vloženo rdečo peso ali kumarice. Verjetno je vaša izbira zelene solate v trgovskih centrih neprimerno boljša, kot v naših, obrobnih Mercatorjevih štalah, kjer dobiš na pol gnil, od vode cedeč žmoht. Tudi način konzumiranja meni te zelo priljubljene hrane verjetno odstopa od vašega, vedno delam mešano solato, zimsko iz vrta, letno iz notranjih polic. Vanjo dajem tudi mavrično blitvo, kodrolistni ohrovt, redkvice, kuhan krompir, trdo kuhana jajca, česen in narezano mlado čebulo. Razen jajc vse pridelano doma. Vse skupaj delam v ogromnem vedru. Zaradi tega verjetno izpade, da se tega lotevam velikopotezno, v resnici filam troje požrešnih ust, ki te mešanice obožujejo. Tudi sam vrt je bil planiran v tem stilu, primarno naj bi produciral solato, medvrstno, rotacijsko. Na kratko

@Haldim Ne, popolnoma nič. V bajti je nekje stalno 22 stopinj in cca 50% vlažnost, za solato, mikrozelenjavo in zelišča vse v mejah normale. Temperaturo in vlago nadziram in korigiram samo v notranjem rastlinjaku, zaradi paradižnikov. Tam držim 26 stopinj in 60-65% vlažnost.

Berg kok zajeban je tale špas s solato doma sred zime? Kok keša? Z mojo bi z veseljem šaltala na domačo solato sam nimava pojma kako. Bom tule zmetal nekaj skupaj, če bo slučajno še koga zanimalo. Denar: Gor na fotkah izgleda zadeva kao tech, torej drago, v resnici je cheap da bolj ne more biti. Obične police, nekaj posodic, zemlja in luči. Police brez veze cenovno ocenjevat, lahko so katerakoli ravna površina. Posodice so lahko jogurtovi lončki, posodice od sladoleda, you name it, đabe. Zemlja pride v obliki potting mixa, 70 litrški žakelj je med 10-15 evri, dodaj še kako vrečko gnoja v briketih, pride manj kot evro kila. Luči.....tukaj največ folka zacinca. Brez potrebe. So must have, priznam (če nimate s soncem obsijanih južnih oken), je pa treba vedeti, da se ne vzgaja paradižnikov ali kanabisa, rastlin, ki so svetlobno izredno požrešna. Za solato, oziroma razna polična zelišča je poceni in primerne robe ko blata. Nekateri uporabljajo navadne sobne ali pisarniške lampe, tudi jaz sem jih na začetku. Če imate južna okna niti te niso potrebne, vržeš na okensko polico in čao piki. Moja situacija je jasna, brez sonca smo od novembra do marca. Niti nimamo južnih oken. Ker me ljudje sprašujejo kakšne imam jaz: https://www.amazon.com/gp/product/B082ZL1Q63/ref=ppx_yo_dt_b_asin_title_o01_s00?ie=UTF8&th=1 Torej 6 lamp za manj kot 100 evrov, s poštnino vred, v spoju po dve za pokrivanje treh polic. Uvrh glave. Pa še to je dražja varianta, obstaja še nebroj cenejših enačic, jaz sem se za njih odločil po res pozitivnih revjujih, ni mi žal. Takšne/podobne luči pokrivajo vso mikrozelenjavo, sadike in zelenolistno zelenjavo. Nekateri imajo pod njimi celo rože. Semena.....ne vem, 1-2 evra za škrnicelj. Ali pa mu jaz pošljem moja, vsako leto pustim eno ali dve solati da gresta v cvet in v seme, torej vsako leto zberem cca preko 10.000 svežih semen. Hendlanje: "Nimam časa". Vzameš lonček, sipneš vanj pest zemlje, vanjo pokneš seme, poliješ z vodo, fukneš na polico. Manj kot dve minuti "dela". Kako "nimaš časa"? "Nimam znanja". Preberi še enkrat stavek višje. Kot pri vsaki stvari obstaja več nivojev hendlanja zadeve. Hočeš zgolj brainlees pridobivanje solate....potem je to dejansko to. Seješ solato, ne izumljaš jedrskega reaktorja. "Ja ampak ti gor pišeš.......". Pusti kaj jaz gor pišem. Jaz sem vrtnarjenje in sajenje vzel za svoj hobi in mu posvečam čas in denar, ki ga ti raje vlagaš v sebi bolj primerna področja. Delam svoje mešanice, pridelujem svoja semena, testiram križance, lotevam se mitov itd, itd, itd..... Vse to daje ob branju marsikomu misliti, da gre za drag bau bau in dobi s tem napačen vtis, oziroma takojšen odboj, kar je škoda. Lonček peteršilja in bazilike na kuhinjski okenski polici je lahko prav tako lep dekor kot mačehe ali kakšna druga lončnica. Dejansko ceneje in bolj uporabno. Baziliko imamo celo tukaj v pisarni na okenski polici..... Povzetek: Večkrat v svojih romanih napišem, da kakšna stvar ni za vsakogar. Tukaj komot naredim izjemo. Če te zanima, ni nobene strme učne krivulje, nobenih bank breakov. Se pa sem in tja zgodi, da koga potegne globje, kot je sprva mislil. Been there, done that. In ker sem ravno pri solati lahko pokažem še before/after presajanja: 23.12.2022: 24.12.2022 27.12.2022: Za par solat je dovolj tudi malce širši lonček od rož. Ali pa banjica od sladoleda: Za tiste, ki bi radi pogledali globje v vse skupaj, ne pozabiti na rotacijo. Ko se presaja prva runda je že počasi čas, da se seje naslednja. S tem boste poskrbeli za stalno dostopnost, oziroma se prepreči predolgo časovno obdobje med enim in drugim posevkom.

@MikeHunt, torej sorta Satsuma? Kolikor berem, je to sorta, ki se najlažje goji v loncih, boš imel pa probleme s svetlobo v notranjih prostorih, je namreč svetlobno požrešna. V višino dosega cca 2 metra, kar ti gre na roko, obliko dosegaš z obrezovanjem. https://zelenisvet.com/posadimo-limonovec-mandarinovec-pomarancevec-lonec/ Če ti kaj pomaga, tuba je polna tega.

Zgolj Barrina luči (na policah), vse ostalo je Amazon.de in seveda Bauhaus. Huw Richards je Anglež, ki je v decembru prišel ven s svojo inačico pladnjev (ki so resnično top), jaz sem jih naročil še v prednaročilu (10 komadov) preko Farm Dream in dal za njih 44 evrov. https://huwsgarden.com/ https://thefarmdream.com/product/huw-richards-sturdy-seed-tray-10-cell/ Sem že prej gledal za Charles Dowding pladnji ampak v tistem času ni imel manjših kot 72 celičnih. Nabaviti moram samo še globoke, ki jih bom verjetno vzel kar preko Farm Dream. Huw ima idealne 15 celične, ampak fura samo UK distribucijo, Farm Dream ponuja 28 celične, kar mi ni baš idealno, bom še povprašal Richardsa če jih bo sličajno ponudil na Farmu....

Brzinsko droben updejt. Kitajsko zelje bo bolj ali manj fail, gosenice ga obožujejo Ni se mi dalo ukvarjati z neemom ali zaščitno mrežo, tako ali tako je testni sev v vedra, ta se je pokazal uspešen, 18 litrov zadostuje uvrh glave. Z domačim kompostom ni treba niti gnojiti, čeprav je kitajsko zelje dokaj požrešen feeder. Solata v rastlinjaku bo pobrana danes, za božično večerjo. Prav tako del endivije iz vrta, ta se bohoti v dveh gredah in jo bo dovolj za celo zimo. Greda v rastlinjaku (medsolatno sajenje) je zeleno pognojena (rdeča detelja) in zakompostirana. Vrt je pripravljen v kompletu, večinsko zaraščen, ostalo zakompostirano in zamulčeno. Več dogajanja je v hiši, cvetlični kotiček buja, uspelo mi je spropagirat sosedin odrezek lresine Herbstii (Bloodleaf plant) v novih 5 rastlin. Meni trenutno najomiljena "roža". Vse so spropagirane iz tega odrezka, po tem, ko sem jo razkoreninil v vodi, vsadil v lonec in jo pustil rasti pod lučmi: Nimam nove fotke, ker so lampe ugasnjene, žena spi zraven na kavču, imamo namreč novega družinskega člana, ki se še navaja na hišo: Zjutraj ga pelje ven in potem zaležejo kar na kavču. Kakorkoli že, včeraj oddelal presaditveno sejalni dan. Sadike moje lastne solate so si že zaželele večjega rastnega prostora, v ta namen pripravil 70 litrov sadilne mešanice: Del potting mixa, komposta, šote in perlita. Presajam tele zadevice: Dobesedno navdušen nad sadilnimi pladenčki Huw Richardsa, pladnji za lifetime, lahko hodiš po njih, spodaj ogromna odprtina, ki pomaga tako pri drenaži, kot pri iztikanju sadik (vedno delam zelo mehke sadilne mešanice in je živa jeba dobiti sadike ven v enem kosu). Tukaj je teh muk konec: Čudovit koreninski del, pravi užitek presajanja. Vsaka sadika dobi svoj končni lonček: V jamico pred sajenjem dodam še žličko mletih briketov konjskega gnoja, na koncu pošteno zalijem in vržem na polico pod luči: Ker solate ni nikoli preveč, sem posejal in inkubiral še pladenj rukole, pladenj solate za rezanje, pladenj mavrične blitve in pladenj ledenke: Notranji rastlinjak..... Nove sadike grmičastega paradižnika so se razbohotile v takšni meri, da sem se odločil pobrati še zadnji harvest iz obstoječega paradižnika in pripraviti lonce za novega, čeprav je bil stari še poln. Novemu sem dal v družbo še nekaj sadik bazilike, ki bo danes porezana in posušena v dehidratorju. Vse skupaj raste izredno hitro: Novi paradižnik že cveti in si jemlje svoj prostor: Toliko za enkrat. Vsem želim lepe, mirne, zdrave in v prijetni družbi preživete praznike. EDIT: Po prebujanju:

Vsi so taki. Prvi trije so bili nekam čudno "suhi", porinil sondo v zemljo in itak, popolnoma presušeno. Sploh se nisem spomnil kdaj sem nazadnje zalil. Zdaj vsaj dvakrat na teden pogledam notri Motike hvala bogu pri nas ni, zgolj žička, sem pa pozabil omeniti, da sem pripravil še 10 kg kavne usedline in 10 litrov pepela. To dvoje se bo še nabiralo do spomladi, tako da zaloge bi morala biti za celoten vrt. Upam vsaj. Komposta me je strah. Treba ga bo premetati, moja hrbtenica pa čisto v kurcu. Danes sem s tremi samokolnicami spraznil končni prekat, v srednjem me čaka kubik in v prvem več kot kubik Pa še trije kubiki sekancev, katere je treba zvoziti do vrta, namočeno okoli bajte pa toliko, da greš meter gor po hribu pa dva zdrsneš nazaj. Ne bo druge kot počakati da zmrznejo tla. Kompost pa pač malo pomalo... Komaj čakam februar, da začnem s sadikami! Že pripravljeno cca 50+ loncev.

Razgibalni dan za nami, ostaja mi še cca 3 metre cvetličnega pasu, posujem s kompostom in zamulčim s slamo, sledi še premet kompostnega kupa in je to to za letos kar se vrta tiče. Ostaja zgolj še pobiranje pridelka. Kitajsko zelje sem moral preseliti v rastlinjak, ker so ptiči ugotovoli njega slast Po kratkem popoldanskem počitku pripravil 70 litrov domače mešanice za presajanje rož v bajti, potem pa samo gasa. Za jutri ostala še dva teglca, zmanjkalo mešanice. Paradižniki šopajo, približno skleda vsakih 14 dni: Se čitamo.

Zračenje in vse ostale karafeke, ki jih počneš, ti samo milijo problem. Bojim se, da je problem kondenzacijska točka v sami steni. Opiši sloje s podatki o debelini. Še posebaj izolacijsko na zunanji strani stene (fasada).

Glede na tvoje navade ti preostane saniranje stene, dvojni premaz Mapelastica (prvi z mrežico), robovi Mapei tesnilni trak............in ploščice do stropa. Če hočeš za vedno sanirati zadevo.

Težko ti povem. To so paradižniki iz semena, ki sem ga dobil to poletje (dokumentiral stran ali dve nazaj). Okus je popolnoma normalen paradižnikast. Gre za determinantno sorto, ki je prej nisem imel, človek mi je rekel da je odlična za omake. Vse moje sorte, ki sem jih do sedaj gojil na vrtu in rastlinjaku so indeterminantne, sungold celo F1. Teh žal v šotoru ne morem gojiti ker se razrastejo u maloro. Med novimi sadikami imam zopet dve isti kot sedaj in pa eno, ki raste nizko grmičasto. Bom videl kako se bo ta obnesel v šotoru, ker se razrašča hudo na gosto. Tudi obrodi naenkrat v obilici. Bom dokumentiral, če bo kaj ratalo iz sadik. Zaenkrat lepo lazijo iz zemlje. Žal mi je, da za nobeno na novo pridobljeno sorto nimam podatka za katero vrsto gre, popisal sem si jih zgolj na podlagi videza ploda Te, ki sedaj rastejo v šotoru so strogo testno vzgojene, močno sem jih prunal (trgal stran zalisce), naslednjih ne bom nič. Za maksimalen izplen. Na testnih že opažam prve napake in sicer pri zalivanju. Enostavno pozabim in določeni plodi niso lepo napeti, nabrekli. Ne vodim kdaj zalivam in potem pozabim, paradižnik pa potrebuje dokaj redno, sistematično zalivanje. Učim se v bistvu. Moja pravi da uspešno, meni gre pa na kurac vsaka napaka. Na primer pozabil vklopiti timer in po treh dneh ugotovim, da so v popolni temi. Bedarije pač.

Teden dni ksneje že obiramo: Zaradi precejšnjega poslabšanja stanja hrbtenice ne morem nič početi v vrtu, še sreča, da sem grede pravočasno uredil in pripravil na zimo. Kompost in njegov premet bo enostavno počakal. Za sodelavko, našo pisarno in tudi lastno uporabo sem zasadil baziliko, ki se že veselo rine proti svetlobi: Sicer si nisem predstavljal, da bomo kdaj v pisarni gojili baziliko, a se obnese odlično, z roko potegneš po listih in celoten prostor napolni s svojim čudovitim vonjem. Prvotno sem jo prinesel na šiht da si dodatno začinim malico, pa je na koncu postala okrasna dišavnica Zasadil tudi nove paradižnike, ki znajo v inkubatorju in na toplotni preprogi pogledati ven v parih dnevih: Aricciderci do prihodnjič.

Planiral sem, da januarja naročim semena, zdaj pa nisem več tako prepričan. Skoraj raje bi se pozabaval s kakšnimi čiliji, ki jih lahko dejansko porabiš.